Tole je moja domaca stran. Na stran s sumniki
Ne vem, zakaj se vse domace strani zacenjajo takole?
Ampak naj bo:
Rodil sem se leta 1972. Ves cas sem zivel v Ljubljani in moram priznati: Ko gledam njene luci s terase nasega bloka (ima dvanajst nadstropij), vem, zakaj imam to mesto rad.
V osnovno solo nisem gazil po snegu. OS Majde Vrhovnik je namrec od nasega bloka dalec celih sto metrov. Nikoli nisem maral zgodnjega vstajanja, zato sem prihajal vedno zadnji.
Ko smo se sli srednje usmerjeno izobrazevanje, se me je najveckrat naslo v bolj ali manj zanimivih krajih okoli bezigrajske Srednje naravoslovne sole.
Srednjo solo sem koncal tistega leta, ko je bil veliki dijaski strajk prot maturi.
Istega leta smo imeli tudi desetdnevno vojno in od tedaj zivimo v dezeli stirih milijonov pridnih rok - Sloveniji.
Studiram na Univerzi v Ljubljani, in sicer kemijo. ce bo sreca mila in zvezde v pravem polozaju, bom do poletja diplomiral.
Ali ves, kaj je to studentsko zivljenje?
Letos sem spoznal cel kup ljudi na BESTU. No ja, spoznal ni prava beseda, saj nas je skoraj tretjina tam bivsih sosolcev. Letos bomo organizirali dva letna tabora; se posebaj se veselim tabora Beyond Understanding.
ce mi jo dolgcas, igram sah, ampak prosim lepo: zgolj za svojo zabavo.
Veliko noci preigram tarok. In pogosto pri tem notranje unicujemo zunanjega sovraznika. Ta vcasih slisi na teran, vcasih na belo vino, ponavadi pa na B vitamin, ki mu nepouceni pravijo pivo.
In seveda rad potujem. Slisi se klisejsko, ampak je res. Sicer pa je tu nekaj slikic.
pri Mateju 
na pot 
jaz Slovenci imamo lepe gore. Samo skoda, da mora clovek dalec na ono stran ekvatorja, da se tega zave.
Ko clovek potuje, mu v zepu ostane kak bankovec tujega denarja. Tako se je zacela moja zbirka. Danes je v njej mnogo bankovcev drzav, ki ne obstajajo vec.
