Biblije se nisem prebrala, ampak tja nekje do pokoja jo bom menda že. Sem pa prebrala kup drugih knjig, katerih se spominjam ravno toliko kot biblije, ali pa še manj. Na žalost je med temi knjigami tudi nekaj šolskih. Popravek. Večina šolskih knjig.

Tako je torej minila osnovna šola, malo na Vrhniki, malo v Šmarju Sap. Ne, Sap ni avtobusno podjetje in tudi ni kaka slovenska avtonomna pokrajina. Je le naselje za Šmarjem v smeri Grosuplja, ce bi morebiti kdo želel preveriti moje izjave na kaki specialki, po katerem se rad preganja veter. Vrhnika pa je tako ali tako znana po Skodelici kave in IUV.

Srednja šola? U Ljubljani, kje pak. Pa kar nekaj jih je. Naučila sem se nekaj latinskih imen, da aspirina ne jemljemo na prazen želodec in da ga po možnosti pred zaužitjem zdrobimo.

Fax? Tudi tega že kar nekam konec jemlje. Pa ni problema, saj jih obstaja še nekaj. Morda bi svoje znanje o živalih združila še naprimer z znanjem o računalnikih in končno ugotovila, s katero zvočno kartico je najbolj kompatibilna napr. nemška doga in s katero NI kompatibilen sosedov Nero. Pa še malce bi prepogramirala nekatere pse, ki radi grizejo druge pse in veterinarje. Vključno z njihovomi lastniki. Najpametnejši psi sicer grizejo kar svoje lastnike, kar zahteva najmanj tekanja naokrog in lajanja, a ponavadi tu 'naravna' selekcija hitro stori svoje, saj vendar domače živali ne smejo biti pametnejše od svojih lastnikov.

Vizija moje prihodnosti pa je nedvomno zelo konstruktivna.