Moje ime je Samo Gazvoda. Tako so se odločili oča in mati nekaj preden sem prijokal na naš planet. Zgodilo se je v Celju, leta 1975. Kot dojenček sem (baje) veliko jokal in bil precej tečen. Bo že držalo, če so tako rekli. Mene to ni preveč motilo.

Kmalu sem dopolnil potrebna leta in odšel v šolo. Obiskoval sem jo najprej v Celju, drugo polovico pa sem odslužil v Šentjurju, kamor smo se preselili in kjer živimo še danes. Ker pa je v meni ostalo nekaj celjskega duha, sem v srednjo šolo hodil spet v Celje. Po navodilih svoje sestre (hvala ji!) sem se gimnaziji (takratni naravoslovno-matematični) na široko izognil. Nekako sem pristal na srednji strojni šoli, česar ne obžalujem. Kot bi mignil so minila štiri leta in že sem se moral odpraviti na faks. Z izbiro nisem imel problemov, saj sem se za poklic odločil že ob vstopu v srednjo šolo. Izbral sem si - lahko si mislite - Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, seveda. V Ljubljano me je vleklo predvsem zaradi sestre in prijateljev. Sošolci so bili večinoma pametnejši in so odšli v Maribor. Hja, čuden sem bil že kot otrok! Na faksu se je zgodilo nekaj čudnega - po štirih letih med samimi dedci sem spet dobil sošolke! Kar 5 jih je bilo (od 250). Odstotek ni prav velik, je pa večji od nič. S težavami, pa vendarle, mi je nekako uspelo priti do tretjega letnika, ki ga sedaj končujem. Ostaja mi (upam) še eno leto + absolventski staž. Uživanja bo torej kmalu konec!

V prostem času (ki ga ni precej) se zelo rad posvečam košarki, računalniku (temu preveč!) in seveda moji lepši polovici, Ireni (spet na zadnjem mestu!). Zime ne sovražim, kot nekateri moji prijatelji, ampak jo celo obožujem. Sem zaprisežen deskar na snegu. Včasih sem se posvečal še šahu, česar pa sedaj ne počnem več.

Slike (na Vašo srečo) (še vedno) nimam, torej z njo (še) ne bom kazil že tako ali tako groznega izgleda tele strani. V prihodnosti jo bom dodal, vendar ne računajte na to, da bo polepšala izgled strani, saj bi me lepotna operacija preveč stala, moja trenutna fotogeničnost pa je mizerna.

Vas, ki se Vam je uspelo prebiti skozi ves moj življenjepis, zelo spoštujem. Opravili ste težko in močno naporno delo. Slava Vam!