KDO SEM
Ime mi je Boštjan in sem nadobuden mladec, katerega v živlenju težijo naslednje
stvari. Kadar si že uspem najti kaj prostega časa (vsepreveč
časa sem namreč zaposlen s spanjem) ga prav rad ubijam za
računalnikom. Pa ne misli da sedim za računalnikom s kakim
pametnim razlogom! Največkrat tipkam kar tako brez veze da mine
čas, no ja včasih pa tudi kaj pametnega naredim z njim. V
primeru ko me računalnik ne potrebuje tako močno, se mu uspem
izmuzniti iz oprijema njegovih žic in tipk in se zatečem k svoji
drugi, ups PRVI in edini ljubezni Klavdiji.
Prav rad ji namreč skočim v objem in pa tudi kam drugam ...
No nadalje pa je v igri celo fax, saj sem absolvent na Fakulteti za Strojništvo.
Do te ustanove sem prilezel po mučni in dolgotrajni poti. Začel
sem 23.12.1972, ko sem se v Ljubljanski porodnišnici uspel skobacati na
svet. Sprva me je luč tega sveta tako motila, da sem raje mižal.
A to je minilo in moral sem se soočiti s prvo mučilnico v
prvem razredu osnovne šole Valentina Vodnika. Kljub vztrajnemu upiranju
sem zaradi prizadevnosti učiteljev to šolo le nekako končal
in se vpisal na Srednjo Šolo za Strojništvo v Ljubljani. Tam pa se je pripetil
čudež. Iz problematičnega mulca sem zrasel v še vedno problematičnega
pobalina, ki pa je s šolo opravil tokrat brez pretirane aktivnosti učiteljev.
Tako zaključil sem srednjo šolo, in to celo tako uspešno, da se
mi ni bilo treba bati za vpis na Fakulteto za Strojništvo (takrat je bil
vpis na naš FAKS še omejen). Naprej pa sem grizel nekako tako kot večina
študentov, ki misli v doglednem času diplomirati in zraven še uživati
radost študentskih let. No ja pa sej nisem tako bluzil (samo eno leto sem
si vzel za rezervo) in sedaj sem kjer pač sem. Pospravljam še zadnje
finese in potem šlus.
IN ŠE
No poleg izobraževanja pa sem vedno uspel početi kaj za svoje telesce. Že kot majhen fantič sem rad tekal naokoli in se hotel preizkusiti v vseh športnih panogah, ki sem jih poznal. Poizkusil sem se najprej v namiznem tenisu, a to ni trajalo. Skakal sem s smučmi, a to le v šoli v naravi (kljub zmagi na 10 meterski skakalnici in povabilu trenerja Ilirije naj pričnem s treningi v Mostecu nisem nikoli resneje skakal). Nato pa je prišlo moje obdobje baseball-a, ki je trajalo kar nekaj let in sicer pri ljubljanskem klubu (sponzor) Gunclje (sponzorji so se menjavali, največkrat pa sponzorja sploh nismo imeli). To je bilo nekaj lepih let, saj sem o baseball-u sanjal že od malega. Moja "uspešna" kariera pa je bila na žalost prekinjena zaradi neznane poškodbe desnega kolena v prvem letniku fakultete (klanci na Rožniku so bili pri vsakotedenskem tekanju z napačno tehniko pač usodni). V upanju da bom le lahko še kdaj tekal po "fieldu" v Guncljah sem skakal okoli zdravnikov in jim razlagal kaj in kako. No po enem letu čakanja so mi ponudili odrešilno bilko, pogledali so koleno od znotraj. Operacija je uspela, toda koleno je še vedno bolelo. Ja kaj hočeš poškodbe so pač poškodbe, in koleno je še vedno koleno. No ja a zaradi športnega navdiha v meni nisem obupal. Sem se pač prekvalificiral, in sicer v plesalca Standardnih in Latinsko Ameriških plesov kar sem ostal še do danes (no ja zaradi plesalke plešem sedaj le še LA plese v plesni šoli URŠKA). Trenutno sicer ne plešem, ker je za to zadevo potrebno zmetati kar precej papirnatih bankovcev, ki pa jih meni sedaj pač malo primankuje. A ko se dokopljem do zadostne debeline kupa bankovcev bom s treningi nadaljeval.
No ja, moja športna pot je kar zanimiva. če jo doživiš seveda.
ŠE ZABAVA
Zabava! Kaj je že to? Aja seveda, žuri, zabave in podobno. Zame je najboljša zabava, pač zabava s Klavdijo (ime se lahko tudi spremeni, zato preverjaj to stran), drugače pa izkoristim vsako priliko, ki mi dopušča uživanje v petkih in včasih sobotah v Festivalni dvorani. Sorry pač sem nor na ples in morda še na kaj drugega. No, po utrudljivem plesanju po Festivalni dvorani se potem doma prileže še kratek preizkus vetra na svetovnih morjih, saj je potrebno malo pobrskati po Internetovskih protokolih, malo podebatirat s kolegi na IRC-u, pogledat kakšno coll žensko na WWW, pognat kak dober program nekje v Ameriki s pomočjo telneta, s FTP-jem dobit demo verzijo novega Hardball-a 5 in podobno. Kadar je pa dolgčas. pa za zabavo napišem kakšno stran za mojo predstavitev na Internetu.
In to je to.
Če se ti zdim po zgornjem blebetanju dovolj zanimiv za kakšen komentarček ali sporočilo. Uporabi E-mail je najhitreje.