Recepti:
Ja, koncno, zdaj sledijo recepti; avtorji navajajo tri osnovne metode, kako spojiti schnops s halucinogenimi izlocki moceradove koze:
1) Prva metoda je najprimitivnejsa in za mocerada letalna: mocerade na najhitrejsi mozni nacin evtanaziras, zmesas s sadjem in vse skupaj destiliras v zganjekuhnem kotlu. Za podrobnosti zganjekuhe in potrebno opremo se pozanimaj pri kakem kmetu; v manjsih kolicinah se da kuhati schnops - z dodatki ali brez - tudi v laboratorijskih destilatorjih.
2) Druga metoda je za mocerada prav tako usodna, vendar nekolikanj naprednejsa: evtanaziras mocerada in ga vtaknes v steklenico s schnopsom namesto arnike, rozmarina ali hruske; okus je nekoliko drugacen, ucinek tudi. Ko je flasa prazna, jo lahko razbijes, mocerada posusis (ce ga hitro susis - napr. v pecici - ne bo gnil, ker je prepojen z alkoholom, ampak bo otrdel), ga zmeljes v moznarju in potreses po pici ali zvijes in pokadis.
3) Tretja metoda je najprefinjenejsa in mocerad ima dobre moznosti, da jo odnese le z nekaj psihicnimi traumami: zivega mocerada privezes za rep in ga obesis v curek ohlajenega schnopsa, ki tece iz destilirnega kotla v flaso, tako da curek mocerada obliva; ker je schnops zivali neprijeten, od strahu poti strupeni pot, po katerem hlepis. Varianta: mocerada obesis nad paro vrocega schnopsa; prav tako bo schvical in njegovi izlocki bodo kapljali v pod njim stojeco posodo s schnopsom.
Tako, kameradje, to so recepti, s katerimi sta se zadevala Lutz in Pifke, pa se marsikateri Slovenec;
bodi usmiljen do moceradov in sebe in jih ne poskusaj!