!!! Besedilo je pisano brez sumnikov (pa ne zamerite, rad imam slovenscino) !!!
NOMEN EST OMEN...
Pravzaprav mi je ime Edvard, toda zakaj bi komplicirali, ko pa je Edo dosti krajse.
Nekoc sem iz radovednosti pogledal v Leksikon imen, kjer sem odkril tudi svoje ime.
In kaj je pisalo? ...da je to ime germanskega izvora (podobno kot Edvin, Otvin), pomenilo pa naj
bi (po angleski besedi "ward"=varstvo, braniti, cuvati) cuvaja posestva, lastnine.
Ime je dokaj razsirjeno v Angliji, od koder je moj zavetnik sv. Edvard Kralj.
ECCE...
Rodil sem se na poletni dan 1. julija, leta 1975 v Ljubljani. Svoja prva leta sem prezivel
kot Edi spoznavalec, veckrat na glavi kot na nogah in bolj umazan kakor cist. A sem se le
postavil na svoje noge. V tistih zgodnjih pobalinskih letih sem bil veliko v druzbi bratranca
iz Kocevja, s stirimi leti pa sem dobil brata
Francija . Pri starih starsih na
drugem koncu Slovenije, v Prekmurju sva dozivela lepe trenutke v casu pocitnic.
Pri mojih osmih letih nama je zivljenje popestril se brat
Leon . Torej trije bratje - kako ze gredo tiste pravljice o treh bratih?
REPETITIO EST MATER STUDIORUM...
V svet abecede sem vstopil s svojim prvim podpisom.
No, ostale crke so se mu pridruzile (z nekoliko nejevolje) v osnovni soli, ki sem jo obiskoval
na Poljanah v Ljubljani. "Hodite z odprtimi ocmi po svetu!" so bile ene prvih besed uciteljice
v prvem razredu. Sprva sem jih jemal tako dobesedno, da so se mi doma kar cudili, ko se me videli
z izbuljenimi ocmi hoditi naokrog.
S svojim spoznavanjem sveta sem nadaljeval na gimnaziji Vic (v letih 1990-1994). Skupaj s
profesorji in vecinoma profesoricami sem se poskusal nauciti tisto, kar naj bi mi koristilo v
zivljenju. Za njihovo (obcasno) tecnobo sem jim danes kar hvalezen. Druga, bolj prijetna stran
sole so bili sosolci in sosolke, ki sem jih takrat spoznal. Z marsikom sem se danes dober
prijatelj. Ampak viska gimnazija danes ni vec tisto, kar je takrat bila. Prenovljena stavba,
drugi profesorji, le dijaki so po svoje enako zaletavi. Tako pac je...
Ocitno sem tisto "z odprtimi ocmi" vzel zares, saj danes studiram geografijo. "Pokrajina
je predmet nasega proucevanja," sem prebiral v prvem letniku. In tudi citat uvodnega predavanja
bo drzal: "Geografija je povrsna veda o povrsju." Vsekakor "uzivam" v tem studiju, vsako leto
bolj. Ena boljsih stvari so terenske vaje, ki nam nudijo veliko moznosti tudi za "obstudijske"
dejavnosti na terenu.
Drugi del mojega studijskega casa je namenjen bibliotekarstvu, kjer se poskusam cimbolje
nauciti urejati knjige in druge dokumente, ki jih bo v prihodnje v knjiznicah cedalje vec (upam).
Predavanja za obe smeri obiskujem na Filozofski fakulteti
Univerze v Ljubljani.
Na zacetno stran...