TAJNOST V  preteklem letu, posebno v drugi polovici 1992, smo  pogosto  v  medijih  javnega obve{~anja (~asopisi, radio, TV), zasledili  ali  sli{ali  besedo TAJNOST, okoli katere je bilo veliko  povedanega.  Kljub vsemu mi {e danes ni jasno, kaj je omenjena tajnost skriva la,  in  verjetno tudi ve~ina ljudi nikoli ne  bo  do  potankosti  izvedela njene vsebine in strate{ke mo~i. V  roke mi je pri{lo nekaj literature, ki obravnava  tajnost  kot  pojav  v vseh obdobjih dru`bennega razvoja in ki se mi  je  zdela  primerna, da jo predstavim tudi avditoriju so{olcev. TAJNOST KOT DRU@BENOPOLITI^NI POJAV Vpra{anje tajnosti je bilo in ostaja zanimiv znanstveni in  stro kovni  izziv. O njej so bile napisane {tevilne razprave,  {tudije  in knjige. Kjub temu je tajnost v svojem bistvu {e vedno ostala tajnost, skrivnost, misterij. Torej nekaj, kar {e nismo  prou~ili  in  spoznali v celoti. Ne da bi se spu{~ali v analizo in  dokazo vanje  ter  kritiko posameznih teorij o tajnosti, se  bom  v  tem  zapisu  omejil  le  na nekatere bistvene  elemente,  ki  dolo~ajo  tajnost kot dru{benopoliti~ni pojav. Prou~evanje  fenomena  tajnosti je zelo  zahtevno  delo  predvsem  zato,  ker  se ta pojav na oko zdi vsakomur jasen. Druga~e  je  z  bistvom tajnosti, ki je zaradi {tevilnih razlogov te`je dojemlji vo  in  pogosto celo misteriozno. Vzrok misti~nosti je  v  naravi  same tajnosti, saj je vsebina navadno nedostopna ve~ini ali  vsaj  dolo~enemu  krogu ljudi. Zaradi tega so raziskovalni viri   te`ko  dostopni in preu~evanje zelo ote`ko~eno. ZNANO, NEZNANO, TAJNOST ^e  opredelimo  za ZNANO vse ~lovekovo teoreti~no  in  izkustveno  vedenje o naravi in dru`bi, torej vse, kar mu je uspelo  odkriti,  spoznati,  si podrediti in v praksi uporabiti(ali ne  uporabiti),  potem bi lahko trdili, da je NEZNANO vse ostalo, ~esar ~lovek  {e  ne pozna, ~esar {e ni odkril, si podredil in uporabil. Ko pravimo  "ne  pozna", mislimo na tista dejstva in pojave, ki jih {e  nih~e  ni  odkril in spoznal njihovega bistva in so ostala neznana  vsem  pripadnikom  ~love{kega rodu, sleherni njegovi asociaciji.  In  v  zvezi s tem bi poenostavljeno lahko trdili tudi to, da je  odkri vanje   neznanega  {e  nespoznanega  predmet  znanosti,   delovno  podro~je ~lovekove ustvarjalnosti, njegove kreativnosti. Pri  tem  pa  nas ne sme zavajati pogovorna praksa, pri kateri  se  pogosto  uporablja pojem tajnosti ali skrivnosti tudi namesto pojma nezna no.  Tako  prakso sprejema in dovoljuje tudi  Slovar  slovenskega  knji`nega jezika, ki dovoljuje uporabo besede skrivnost (tajnost)  tudi  za nekatere pojave v naravi in dru`bi oziroma  za  nekatere  nedoumljive pojave, kot so npr. "skrivnost morja", "verska skriv nost",  "skrivnost  Svete  torjice" itd. ~eprav gre  tudi  v  teh  primerih za ~loveku neznane ali {e nespoznane pojave in dejstva. IN KAJ JE TAJNOST? Tajnosti  vsekakor  ne moremo ena~iti z neznanimi,  saj  `e  sama  beseda  pove,  da  gre za dolo~eno vedenje o ne~em,  da  pa  tega  vedenja ne `elimo ali no~emo sporo~iti tudi drugim.  Raziskovanje  te  problematike  seveda ni stvar znanosti, ~eprav  tudi  znanost  ustvarja  ali pomaga ustvarjati dolo~ene tajnosti in  jih  seveda Študi  odkrivati. @e iz povedanega lahko sklepamo, da  je  tajnost  del tistega vedenja o naravi in dru`bi, ki je ~love{tvu ZNANO. Je  del  tega vedenja, pogosto dokaj odlo~ujo~ del, saj  zadeva  tudi  nekatera najbolj vitalna, pomembna podro~ja ~lovekovega `ivljenja  in  dela. TAJNOST so potemtakem tista znana dejstva in  pojavi  o  naravi  in dru`bi, ki jih dolo~eni subjekti zaradi  nasprotujo~ih  interesov zavestno in organizirano skrivajo pred drugimi posamez niki  in njihovimi asociacijami (dr`ave, podjetja,  slu`be,  itd)  kot mo`nimi ali stvarnimi nasprotniki. Taka opredelitev  tajnosti  je  sicer  zelo splo{na in s tem tudi pomanjkljiva, zato  pa  nam  omogo~a, da opozorimo na sociolo{ko najbolj bistvene lemente,  ki  dolo~ajo (determinirajo) vsebino tajnosti. To pa so: - znana dejstava in pojavi o naravi in dru`bi, - ki jih dolo~eni subjekti zaradi nasprotujo~ih (antagonisti~nih)  interesov, - zavestno in organizirano skrivajo pred drugimi subjekti. S tako opredelitvijo se zavestno izogibamo drugim, manj bistvenim  elementom, ki niso pomembni za konstituiranje pojma tajnosti.  To  so npr. pravne in tehni~ne karakteristike tajnosti, njen  materi alni (vsebinski) in formalni (v zakonu opredeljen,dolo~en) pomen,  na~in dolo~anja tajnosti in njenega varovanja itd. Neglede na  to  pa bi kazalo opozoriti na nekatere dileme in vpra{anja.  Predvsem  se  postavlja  vpra{anje, kaj je predmet tajnosti?  To  so  lahko  kakr{nakoli dejstva in pojavi, ki imajo poseben pomen za  osebek,  ki  z njimi razpolaga oziroma jih je razglasil za tajnost.  Le-ta  dolo~a  tudi  krog oseb, ki so s tajnostjo lahko  seznanjene.  Na  tako odlo~itev pa vpliva sama narava tajnosti (njena  delikatnost  in pomen). Kot naslednje se postavlja vpra{anje interesov, torej,  za  kak{ne interese gre. Gre za nasprotujo~e si interese, pa  naj  so  to  posami~ni, posebni ali splo{ni. Interes je  sam  po  sebi  protisloven  pojav. Vsak interes tako ali druga~e  prizadene  in teres nekoga drugega. In kon~no gre {e za vpra{anje zavestnega in  organiziranega skrivanja. Zgolj razpolaganje z znanimi dejstvi in  podatki,  ki predstavljajo interes osebka, ki z njimi  razpolaga,  pa {e ne pomeni, da imamo opravka s tajnostjo, ~e le te  zavestno  in  organizirano ne skrivamo. Bistvena dolo~enost  (determinanta)  tajnosti  je  njeno zavestno in organizirano skrivanje, ki  je  v  kon~ni posledici tudi moralna, administrativna in  kazenskopravno  sankcionirano. [ele s skrivanjem se dose`e zavarovanje  nasprotu jo~ih  si  interesov,  kar  je  kon~ni  cilj  tudi  tajnosti  kot  dru`benopoliti~nega pojava. TAJNOST V [IR[EM IN O@JEM POMENU  Vse,  kar  smo povedali doslej, zadeva pojav  (fenomen)  tajnosti  nasploh ali v {ir{em pomenu. Pri tem smo mislili tako na  osebne,  dru`inske  in  rodbinske tajnosti, na poklicne tajnosti,  kot  so  npr. zdravni{ka, sodni{ka, duhovni{ka, odvetni{ka, izvedenska, pa  proizvodna,  tehnolo{ka, trgovska, poslovna, in podobne  tajnosti  in ne nazadnje smo imeli v mislih tudi najbolj delikatne oblike  tajnosti, ko so dr`avna, obrambna, voja{ka, uradna in {e  kak{na.  @e  iz samo teh nekaj na{tetih tajnosti lahko sklepamo, da  poleg  splo{no  znanih dejstev in pojavov uravnava na{e vsakdanje  `ivl jenje  {e cela vrsta tak{nih ali druga~nih tajnosti  ali  skrivo nosti,  ki tako ali druga~e izra`ajo dolo~ene interese ljudi,  ki  vstopajo  z nami v vsakokratne medsebojne odnose. Gotovo  je,  da  vse  te  oblike  tajnosti nimajo enakega  pomena  za  uravnavanje  odnosov  med  posamezniki, med socialnimi  skupinami  in  drugimi Šsubjekti  na  ravni celotne (globalne) dru`be. Da je  temu  tako,  ka`ejo tudi mo`ne kazni (sankcije), ki jih dru`ba ali njeni  sub jekti  dolo~ajo  za zavarovanje in za{~ito tajnosti.  ^e  gre  za  kr{itve tajnosti, s katerimi so dru`beno ali osebno manj  nevarno  prizadeti interesi posameznika ali socialnih skupin, potem pa  se  za  take kr{itve praviloma uporabljajo moralne sankcije, sem  ter  tja  tudi  disciplinske  in druge administrativne  kazni.  Le  za  kr{itve tajnosti, katerih izdaja bi lahko imela hude ali najhuj{e  posledice  za  globalne  dru`bene interese, kot  sta  varnost  in  obramba  dr`ave, njena ustavna ureditev, suverenost,  neodvisnost  in  teritorialna  celovitost,  so zagro`ene  tudi  hude  kazenske  sankcije.  Prav slednje najgloblje zadevajo  naravo  med~love{kih  odnosov  neke  globalne dru`be. V o`jem pomenu bi  tajnost  lahko  razporejali  in  klasificirali v bli`je  opredeljene  skupine  po  njihovi primernosti (relevantnosti) za uravnavanje  dru`benopoli ti~nih  odnosov oziroma na podlagi mo`nih sankcij, ki  lahko  za denejo  tiste  osebe, ki so tajnost prekr{ile. To bi  lahko  bile  tajnosti,  ki so zavarovane z moralno sankcijo  (dru`inske,verske  itd), nadalje tajnosti, ki zadevajo disciplinsko ali  administra tivno  odgovornost (zdravni{ka, duhovni{ka, proizvodna,  poslovna  itd.),  in nenazadnje tajnosti, katerih kr{itev je tudi  najhuj{e  kazensko sankicionirana (dr`avna, voja{ka, uradna itd.). Ob teh -  lahko  bi  rekli splo{no uveljavljenih oblikah tajnosti,  se  pri  nekaterih socialnih dru`bah, kot so ilegalne politi~ne ali krimi nalne  organizacije,  sre~ujemo {e s  skupino  tajnosti,  katerih  kr{itev ima praviloma za posledico fizi~no likvidacijo  kr{itelja  (teroristi~ne  org.,  kriminalne zdru`be za  trgovino  z  mamili,  oro`jem,  siciljanska  in druge mafije itd.). Tajnosti bi lahko opazovali tudi iz vidika objekta, ki je predmet  za{~ite  oziroma  subjekta, ki v njegovem imenu  dolo~a  karakter  tajnosti.  Z vidika definiranega interesa objekta  (npr.  dr`ave)  oziroma  subjekta (predstavnikov dr`ave). Poleg {tevilnih  drugih  skupin  tajnosti  so za na{e opazovanje v o`jem  pomenu  pomembne  zlasti  tiste  tajnosti, ki jih za  za{~ito  globalnih  dru`benih  interesov dolo~ajo in sankcionirajo pristojni dr`avni organi.  To  pa  so v prvi vrsti interesi varnosti in obrambe dr`ave  oziroma  njene dru`beno politi~ne ureditve. Tajnost v o`jem pomenu (tokrat  z  vidika  golbalne dru`be) bi lahko opredelili kot  tista  znana  dejstva in pojave, ki jih dr`ava (oziroma njeni organi) organizi rano  skriva  pred stvarnimi in mo`nimi nasprotniki zato,  da  bi  zavarovala tiste pomembne skupne (globalne) dru`bene interese, ki  so  `ivljenskega  pomena  za njeno varnost  in  obrambo,  njihova  izdaja nasprotniku pabi lahko pomenila pomembno slabitev polo`aja  in stabilnosti dr`ave v mednarodni skupnosti oziroma njene odpor nosti zoper podtalno delovanje (subverzijo) ali agresijo. Tu  smo  seveda  omenjeni v ~asu in prostoru, ki ga imamo na razpolago,  z  razpravo o tem, katera so tista dejstva in pojavi, ki jih  dr`ava  upravi~eno  razgla{a  za tajnosti, ker je to v  interesu  celotne  dru`be,  in  katera  morda to niso.  Splo{no  znano  (notori~no)  dejstvo  je,  da  veliko {tevilo tajnosti,  tak{ne  ali  druga~ne  vrste,  gotovo ne prispeva k demokratizaciji dru`beno  ekonomskih  odnosov  v  globalni dru`bi, kakor ne  prispevajo  k  harmoni~nim  odnosom  v  dru`ini morda pre{tevilne  osebne  skrivnosti  njenih  ~lanov.  S  tem pa se nam odpira `e naslednje  vpra{anje,  to  je  vpra{anje odnosa med javnostjo in tajnostjo. JAVNOST IN TAJNOST ^e  sprejmeno dejstvo, da je tajnost tak dru`beni pojav  (odnos),  ki je nastal kot posledica neenakosti v dru`bi in zaradi  za{~ite Šrazli{nih (divergentnih) interesov posameznikov in razli~nih  so cialnih skupin, potem ka`e z njo kot dru`beno realnostjo ra~unati  tudi v prihodnje. In to ne glede na oblike in vsebino  dru`benoe konomske  in politi~ne ureditve posameznih globalnih dru`b in  ne  glede  na  deklerirano  odstopnost tim.  javne  sfere  (dru`beno,  `ivljenjsko  okolje) zaradi mo`nosti nadzora nad njenim  po~etjem  in  mo`nega uklju~evanja v odlo~anje in kreiranje odnosov  v  tej  sferi.  Gre torej le zato, kak{no bo razmerje med to tim.  sfero  javnega  udejstvovanja  na  eni strani in  sfero  tajnega,  torej  tistega, kar je odtegnjeno, ali, ~e ho~ete, odtujeno javnosti  in  rezervirano, zaupano reprezentantom javnosti (dr`ave). Od teh  pa  se upravi~eno pre~akuje, da bodo mo`nost in pravico  razpolaganja  s  tajnostmi korektno opravljali in uresni~evali v  interesu  ce lotne  dru`be in s kar najmanj{imi posledicami za vpliv  javnosti  na  celoto vsega dru`benega dugajanja. Razume   se,   da  gre  pri  tem  le  za   idealno   pri~akovanje  uresni~evanja  nekega dru`benega odnosa, ki nosi `e sam  s  seboj  klico  konflikta med tistimi, ki zagovarjajo tezo, da  mora  biti  delovanje  vseh  in  vsakogar  javno,  prezentno,   izpostavljeno  kritiki  in tistimi, ki objektivno predstavljajo dolo~en  interes  skupnosti,  med drugim zavarovan tudi s tajnostjo. Iskanje  opti malnega razmerja med tema skrajnostma vsekakor ni niti lahko niti  enostavna  naloga.  Zlasti {e, ~e upo{tevamo vso  zapletenost  in  krhkost  vsakr{nih  odnosov v mednarodni skupnosti. S  tem  pa {e zdale~ ni re~eno, da niso  mo`ne  tudi  pri~akovane  tak{ne ali druga~ne zlorabe in{tituta tajnosti. Znana je  sodobna  krilatica,  ki pravi, da je danes razpolaganje z informacijami  v  bistvu  razpolaganje z dru`beno mo~jo. V na{em primeru  bi  lahko  rekli, da je razpolaganje s tajnimi informacijami velika dru`bena  mo~.  V bitki okrog tajnih informacij torej ni videti konca.   Pri tem imajo seveda posebno vlogo sredstva javnega obve{~anja,  ki so `e po naravi svojega dela predvsem v  funkciji  informiranja  javnosti o dogajanju v dr`avi in dru`bi  in  seveda  tudi  o  delu njenih predstavnikov (reprezentantov). In  prav  tu  zadevajo,  upravi~eno ali ne, tudi ob razli~ne oblike,  vrste  in  stopnje  tajnosti,  se z njimi seznanjajo  in  tako  dopolnjujejo  svojo  podobo,  obseg  in kakovost vedenja  o  dogajanju,  ki  ga  bele`ijo.  Kaj, kje, kdaj in kako bodo s tem seznanjali  javnost,  je seveda stvar njihove profesionalne etike, splo{ne in {e  pose bej  varnostne  kulture  in  nenazadnje  zakonskih  (normativnih)  omejitev,  s  katerim  so zavarovane zlasti  tiste  tajnosti,  ki  zadevajo globalne interese dru`be. Vendar je to `e druga tema. NASTANEK (GENEZA) IN RAZVOJ TAJNOSTI  @e  kot  smo tajnost v naslovu opredelili  kot  dru`benopoliti~ni  pojav,  smo imeli v mislih njeno povezanost z  razvojem  ~love{ke  dru`be,  mislili  smo na njen nastanek in razvoj in  ne  nazadnje  tudi  na  to,  kaj bo predvidoma z  njo  pri  nadaljnjem  razvoju  ~love{ke  dru`be. ^e sprejemamo tezo, da je tajnost  funkcija  in  sredstvo  nasprotujo~ih si in nepomirljivih interesov  v  dru`bi,  potem zanje lahko trdimo, da tudi ni nelo~ljivi del  (inherentna)  ~love{ke dru`be kot take, da ni nujni pojav dru`benega `ivljenja,  temve~ je nastala na dolo~eni stopnji razvoja ~love{ke dru`be,  v  dolo~enih dru`benih pogojih, je torej zgodovinski pojav. Korenine  njenega nastanka, vzroke njenega nastanka (geneze) in obstoja  v  dru`benem  `ivljenju  je treba iskati  v  pogojih  razslojevanja,  socialnega nastajanja razlik (diferenciacije) in dru`bene strati fikacije  ne glede na karakter tega dogajanja. Ti  procesi  nujno  rojevajo  nasprotujo~e in tudi nepomirljive interese, ki  so  med Šdrugim tudi obvezen sestavni (konstitutivni) element tajnosti.   V  predrazredni dru`bi, v pogojih skupne lastnine, ve~  ali  manj  popolne  enakosti in medsebojne odvisnosti v boju za obstanek  in  pre`ivetje so bili tudi posami~ni interesi praviloma identi~ni  z  interesi  skupnosti kot take. Harmonija teh, sicer elementarnih med~love{kih odnosov ni poznala  zahrbtnih in nepo{tenih namenov, podtikanj in podobnih pojavov  s  katerimi  so obremenjeni med~love{ki odnosi v  nadalnjem  razvoju  ~love{ke  dru`be.   Embrionalne oblike tajnosti v predrazredni dru`bi je treba vseka kor iskati v prvih pojavih razslojevanja in socialne  diferencia cije v teh, do tedaj popolnoma homogenih socialnih skupinah. Prve  tajnosti  se  tu pojavljajo kot tajnosti ~arovnikov,  verskih  in  posvetnih, zlasti voja{kih poglavarjev. V ta ~as bi lahko locira li  tudi  nastanek  rodovnih,  plemenskih  in  ne  nazadnje  tudi  dru`inskih   tajnosti,  zlasti  tajnosti  pripadnikov   monogamne  dru`ine.  Gotovo  je, da je bila v tem  ~asu  evolucija  tajnosti  skladna  s splo{nim razvojem ~love{ke dru`be, da  je  pridobivala  pomen  v  odnosih med rodovi in plemeni, {e  posebej  v  obdobjih  njihovih medsebojnih oboro`enih spopadov. V procesih vse globlje ga  notranjega  razslojevanja pridobiva tajnost vse  ve~ji  pomen  tudi  pri oblikovanju med~love{kih odnosov znotraj  predrazrednih  dru`benih  skupnosti. Tokrat na njeni vi{ji ravni: barbarstvu  in  vojni    demokraciji.    Razredna razklanost dru`be, njeni nepomirljivo sovra`ni  (antago nisti~ni)  odnosi, oblikovanje dr`ave in njenega aparata  nasilja  stimulirajo uveljavljenje tajnosti v medsebojnih odnosih posamez nikov  in  razli~nih  dru`benih skupin  znotraj  globalnih  dru`b  (dr`av)  in med njimi {e posebej. Vse bolj se  uveljavljajo  nove  oblike  tajnosti. To so tajnosti, vezane za nov dru`beni  mehani zem,  to je za dr`avo in njeno organizacijo javne oblasti. To  so  tajnosti v zvezi z varnostjo te dr`ave, v zvezi z njeno vojsko in  obrambno zasnovo, v zvezi s financami, meddr`avnimi posli, diplo macijo  itd.  Nastanek razredne dru`be in dr`ave sovpada  tudi  z  zelo dinami~nim razvojem produkcijskih sil, tako novih produkcij skih  sredstev kot novih tehnologij in ne nazadnje v tem  obdobju  se sre~amo tudi z eksplozijo novih znanj in spoznanj o naravi  in  dru`bi, ki so njihovim lastnikom zagotavljale pomembene prednosti  na gospodarskem, kulturnem in na voja{kem, varnostnem ter obramb nem  podro~ju. Naj opozorimo samo na nekatira  epohalna  odkritja  tega  ~asa: taljenje in predelava kovin, izum kolesa, na  katerem  {e  danes temelji prete`ni del tehnologije, izum ~rkovne  pisave,  odkrivanje  naravnih zakonitosti itd. Vse to in in {e  vse  tisto  ~emur  pravimo  prvine civilizacije, je  objektivno  vplivalo  na  ekspanzijo tajnosti v razredni dru`bi, na njeno vse {ir{o uporabo  in  zlorabo.  To velja {e posebej za obdobje  kapitalizma,  ko  v  pogojih  boja vseh proti vsem, njihovi akterji ne izbirajo  sred stev  in metod. Dovoljeno je vse, kar ni izrecno prepovedano  ali  {e  posebej  sankcionirano. Tako je tudi s  tajnostjo.  Le-ta  ni  nikjer izrecno prepovedana, nasprotno, praviloma je celo  zavaro vana.  Torej je v tem boju dovoljeno uporabljati tudi  vsa  tista  sredstva in metode, ki so tajne narave, niso pa izrecno  prepove dane.   V takih pogojih se tajnost nujno in legalno pojavlja kot  univer zalno  sredstvo  obstoja in funkcioniranja take  dru`be  in  vseh  oblik  boja,  ki izvirajo iz nasprotujo~ih si  interesov.  To  pa  hkrati  pomeni, da se oblikujejo posebni mehanizmi, katerih  cilj  je na eni strani skrivanje tajnosti in ohranjanje njene  uporabne  vrednosti vse do trenutka, ko bo njena uporaba  naju~inkovitej{a.  Gledano iz vidika globalne dru`be, je to v trenutku, ko je obstoj  te  dru`be  resno  ogro`en. Hkrati s tem pa si  na  drugi  strani Šoblikujejo  podobne  mehanizme, ki imajo nasprotenj cilj,  to  je  odkrivanje prav teh tajnosti. Prihajamo v paradoksalno situacijo,  ki  pomeni  ~isto izgubo dru`bene energije, ki se na  eni  strani  tro{i  za skrivanje in varovanje tajnosti, na drugi pa za  odkri vanje teh istih tajnosti. Iz globalnega dru`benega vidika je temu  tako.  ^e pa pri tem upo{tevamo nepomirljiva  nasprotja  (antago nizme)  interesov razli~nih socialnih skupin, ki se  posku{ajo  v  nekem  dru`benem prostoru uveljaviti, po tem lahko  najdemo  par cialno  opravi~ljiv  razlog tako na eni kot na drugi  strani.  Iz  povedanega  lahko sklepamo, da je nastanek in razvoj tajnosti  na  dolo~eni  stopnji  razvoja  ~love{ke dru`be  v  kon~ni  posledici  (konsekvenci) nujen pojav, pogojen z nasprotujo~imi se  interesi,  za  katere  je  tajnost  eden  od  neizogibnih  in{trumentov   za  re{evanje  gordijskega vozla. Tri bistvene  (relevantne)  skupine  dejstev dolo~ajo tajnost v razredni dru`bi kot pojav svoje  vrste  (sui generis), to so: * dejavniki, ki opredeljujejo materialne temelje dru`be le-ti pa   so za enkrat {e taki, da ne omogo~ajo zadovoljevanja vseh  ~love kovih  potreb in kot taki nujno vzdr`ujejo  stanje  nasprotujo~ih  (antagonisti~nih) interesov v dru`bi * dejavniki, ki dolo~ajo raven socialne homogenosti in solidar nosti,  oziroma  {e vedno prevladujo~e  oblike  takih  politi~nih  odnosov in politi~ne demokracije, ki ne zagotaljajo enakopravnega  polo`aja  vsem  subjektom v dru`bi oziroma dokler  taka  dru`bena  ureditev ne bo zamenjana s popolnoma "svobodno dru`beno asociaci jo" * kon~no  gre  za  dejavnike,  ki so  rezultat  mednarodnih  in   meddr`avnih  odnosov  oziroma celote vseh  odnosov,  ki  dolo~ajo  naravo  mednarodne skupnosti in ki v dana{njih pogojih  {e  vedno  predstavlja prej neko celoto zelo razli~nih, ~e ne `e antagoni~nih  interesov kot pa homogeno oziroma harmoni~no  skup nost,  v kateri se medsebojni odnosi urejajo na na~in, ki  bo  za  vse sprejemljiv. Upo{tevajo~  ta dejstva, tajnosti kot dru`benopoliti~nega  pojava  seveda  ni mogo~e ukiniti z odredbo oblasti-vlade (dekretom)  ali  nekim  drugim aktom tega ali onega dr`avnega ali drugega  organa.  Prenehanje tajnosti je dru`beni proces, ki ustreza procesu izgin janja  objektivnih dejavnikov, ki nastanek  tajnosti  pogojujejo,  oziroma  ki  tajnost  kot  dru`benopoliti~ni  pojav   sestavljajo  (konstituirajo).    Ali    druga~e,   s    preseganjem    spopada  antagonisti~nih interesov bodo ustvarjeni tudi pogoji za postopno  preseganje-odpravo  tajnosti kot njihovega instrumenta. S tem  bo  prenehala  tudi potreba za njeno varovanje (skrivanje  in  odkri vanje),  prenehali bodo razlogi za bojevanje okrog nje, s tem  pa  tudi mehanizmi, ki jih je dru`ba ustvarila v ta namen. TAJNOST IN OBVE[^EVALNA SLU@BA  Tajnost opravlja svojo funkcijo le, ~e v dolo~enem ~asu in  pros toru  prispeva  k zavarovanju ali realizaciji  tistih  interesov,  zaradi katerih je nastala. Tajnost, ki je prenehala biti tajnost,  je prenehala opravljati tudi svojo dru`beno funkcijo. Da pa se to  ne  bi zgodilo, si vsi subljekti, ki razpolagajo s tajnostjo,  na  vso mo~ prizadevajo ohraniti njene prvotne lastnosti. Ali druga~e  povedano  subjekti, ki razpolagajo s tajnostmi, podvzemajo  vrsto  najrazli~nej{ih  ukrepov,  da bi tajnost  ohranili  kot  tajnost,  torej,  da  bi  jo  zavarovali pred  vsakomur,  ki  bi  ga  lahko  kakr{nokoli vedenje o njej uporabili zoper interese objekta (subŠjekta),  ki ga s tajnostjo varujejo, ali zoper njegove  predstav nike. ^e gre za tajnosti v o`jem pomenu, to je za tiste, s kater im se varujejo globalni dru`beni interesi, interesi dr`ave, potem  njeni  organi izoblikujejo in realizirajo celotni sistem  za{~ite  teh   tajnosti.  Tak  sisttem  ima  svoje  pravne  in   prakti~ne  razse`nosti,  v  katerih se opredelijo dr`avni  interesi,  ki  so  predmet  tajnosti, nadalje vrste in stopnje tajnosti,  ukrepi  za  njihove  zavarovanje,  organi in slu`be, ki  so  dol`ni  izvajati  ukrepe  za zavarovanje tajnosti, kakor tudi  sankcije  (praviloma  kazenske),  ki  jih bodo dr`avni organi  uporabili  zoper  tiste  fizi~ne  in  pravne osebe, ki bi ravnale v nasprotju  z  njihovim  pravno pri~akovanim obna{anjem. V sistemu za{~ite tajnosti  imajo  posebno  vlogo tudi nekatere varnostne, policijske in {e  posebej  obve{~evalne slu`be, in slu`be, ki jih dr`ava ustanavlja samo  za  to nalogo (npr. slu`be za kriptografsko za{~ito tajnosti).   Glede  na to, da se za{~iti tajnosti namenja kar najve~ja  pozor nost, lahko logi~no sklepamo, da se enaka, ~e ne {e ve~ja  pozor nost  namenja  njenemu odkrivanju. Normalno je,  da  se  nekatere  tajnosti  relativno enostavno odkrivajo in da za tako tajnost  ni  potrebno neko posebno znanje in posebna sredstva in metode.  Zato  pa je veliko zahtevnej{e opravilo odkrivanje tistih tajnosti,  ki  jih  dr`ava ali drugi subjekti oragnizirano varujejo in  pri  tem  uporabljajo vsa razpolo`ljiva sredstva sodobne tehnike in  znanja  najrazli~nej{ih znanstvenih disciplin in strokovnih slu`b. Razume  se,  da  dr`ave tudi z odkrivanjem  tajnosti  ustvarjajo  posebne  organe  in strokovne slu`be, ki z uporabo posebnih  sredstev  in  medtod odkrivajo tajnosti stvarnih in mo`nih nasprotnikov oziroma  z  ustreznimi metodami in sredstvi sodelujejo pri  varovanju  in  za{~iti  tajnosti lastne dr`ave. To so v prvi vrsti  obve{~evalne  in protiobve{~evalne slu`be, katereh temeljni predmet raziskovan ja in odkrivanja oziroma varovanja in {~itenja so prav  tajnosti,  s tem, da so sredstva in metode, ki jih pri svojem delu  uporabl jajo, tudi tajne. Napredne in demokrati~ne dru`be imajo  ustrezne  organe, ki nadzorujejo delo svojih obve{~evalnih slu`b, da ne  bi  pri{lo do zlorab. VLOGA TAJNOSTI V DRU@BI  Ob koncu tega zapisa se nam postavlja {e eno vpra{anje, vpra{anje  o  vlogi  tajnosti v dru`bi. Da igra tajnost pomembno  vlogo  pri  uravnavanju  med~love{kih in {ir{ih dru`benih odnosov, je  najbr`  nesprono. Vpra{anje pa je, ali je ta vloga tajnosti napredna  ali  nazadnja{ka. Odgovor na to vpra{anje vsekakor ni enostaven.  Nanj  ni  mogo~e  odgovoriti abstraktno, nasploh, prav tako  pa  ga  ni  mogo~e  izvesti iz tajnosti kot take. Do konkretnega odgovora  na  to  vpra{anje je mogo~e priti le z analizo vsake  konkretne  taj nosti  v  okviru zgodovinsko danih pogojih in  okvirjih.  Ker  je  tajnost sredstvo za za{~ito dolo~enih interesov, je narava  njene  vloge v dru`bi odvisna prav od narave teh interesov, ki so  lahko  napredni ali pa nazadjna{ki. ŠViri: 1.Dr.V. Najman : Urejanje dru`bene samoza{~ite 2.Dr.M. Kova~evi~: Tajnost ljudske obrambe in njeno varovanje 3.Dr.S. Rodi~ : Obve{~evalna slu`ba kot dru`benopoliti~na kategorija Referat sestavil: Aleksander Mihi~inac, R2.b Januar, 1993