}`DX2400i%}ig@hg@ig@ DOMACE BRANJE 1.podatki o pisatelju 2.kratka vsebina 3.kraj in ~as dogajanja 4.oznaka glavnih oseb(glede na postavo in zna~aj) 5.lastne misli o prebranem delu ehg@ Ad 1 Jack London se je rodil leta 1876 in umrl leta 1916.Njegovo pravo ime je John Griffith London.V mladosti je bil razna{alec ledu, prodajalec ~asopisa, mornar, nakladalec v elektri~ni centrali, tovarni{ki delavec.Zelo veliko je potoval in se u~il.Udele`il se je pohoda nezaposlenih v Washingtonu, slepi potnik, izkopaval je zlato v Klondikeu, govornil na socialisti~nih zborih, vojni dopisnik v rusko-japonski vojni.London je sanjal o revoluciji, bral Darwina, Marxa, Nietzschea, Spencerja prepri~an v "obdr`anje najsposobnej{ega".Bil je pesnik narave, ki slavi mo~ne in pod jetne osebnosti.London je hotel svoje socialisti~no prepri~anje povezati z Nietzscheovim kultom nad~loveka.Iskal je junake, ki se ne strinjajo z okoli{~inami v katerih `ivijo, temve~ prevladujejo prepreke z bojem in mo~jo volje. Glavna dela Jacka Londona so: The Sea Wolf, pol autobiografski roman Martin Eden; romani v katerih so v glavni vlogi psi:The Call of the Wild, White Fang, Ferry of the Islands; socialni romani so:The Valley of the Moon, The People of the Abyss, The Iron Hell, idr. zbirke pripovedk in novel:The Son of a Wolf, Love of Life, South Sea Tales, idr. Vsa ta dela so prevedena v biv{i Jugoslaviji, kjer je bil Jack London med obema vojnama in tudi potem eden od najbolj branih tujih pisateljev pri nas. Ad 2 Knjiga je razdeljena na ve~ delov, ki so med sabo povezani v ve~ delov: Divjina, Otrok divjine, Bogovi divjine, Vi{ji bogovi in Ukro~ena zemlja.Vsak del je pa {e razdeljen na poglavja. V prvem delu, Divjina, sta opisana dva popotnika, ki prepeljavata truplo nekega bogata{a pozimi na saneh z pasjo vprego.Sledi jima cel trop sestradanih volkov, onadva pa sta imela samo {e tri naboje.Med volkovi pa je bila tudi pametna psica, ki se je pri dru`ila volkovom.Pome{ala se je med pse in jedla ribe, ki jih je razdajal psom eden od mo`, Bill.Henrik mu ni verjel.Toda volkulja je bila preve~ premetena.Zvabljala je pse iz vprege za seboj in ko so bili dovolj dale~ so na psa planili volkovi in ga po`rli.To se je dogajalo, dokler ni zmanjkalo psov.Neko~ je {el Bill poma gat psu, ki ga je volkulja zvabila in so ga preganjali volkovi.Vzel je pu{ko, toda s tremi naboji ni mogel ni~.Volkovi so raztrgali tudi njega.Henrik je ostal sam z dvema psoma.Nabral si je drv, da se bo lahko branil pred la~nimi ~eljustmi.Nekaj dni ni ni~ spal.Metal je gore~a polena med volkove, ki so zmeraj bolj o`ali krog okoli njega.Zmanjkalo mu je drv in {e zadnji~ je nalo`il na ogenj in se predal usodi.Zaspal je in sanjal, da v Fort McGurryju igra karte in poslu{a vol~je tuljenje, ki se zmeraj bolj pribli`uje.Tedaj pa se zasli{i ~love{ko govorjenje in  :F7 strele iz pu{k.Henrik je bil re{en, volkovi so si morali poiskati drugo hrano. Od tu naprej se nadaljuje drugi del, Otrok divjine. Ko volkovi potujejo in i{~ejo novo hrano, so razdeljeni po vi{ini svojega polo`aja.Vol~ica je bila v sredi na ~elu tropa, na levi in na desni pa mlaj{i vodnik in starej{i enooki vodnik.Enooki se je stepel z mlaj{im volkom, ki je bil za njim in ga je hotel prehiteti.Enooki ga zakolje, kakor tudi drugega vodnika, ki ga je popadel.Vse to se je dogajalo za vol~ico.Enooki je zmagal.Ker je bilo konec lakote, sta se Enooki in vol~ica lo~ila od krdela in od{la po svoje.Toda zmeraj sta ostajala v bli`ini reke Mackenzie.Tam si je vol~ica poiskala brlog in rodila mladi~e, ki pa je zaradi ponovne lakote ostal samo eden.Enookega je pograbil ris, ko je iskal hrano za mladi~e.Tako je morala vol~ica sama iskati hrano, ki pa je nikjer ni bilo.Vol~i~ pa se je sam potepal okoli brloga, ki ga {e nikoli prej ni videl od zunaj.Oplenil je gnezdo jerebice, sre~al se je z sokolom, ki ga je hotel zagrabi ti, s podlasico, ki ga je hotela zadaviti, pa mu je pravo~asno pri{la na pomo~ mati.V obdobju najhuj{e lakote je vol~ica opleni la risji brlog.Ris se je hotel ma{~evati in je napadel njen brlog.Toda volkulja in sin~ek sta jo premagala, seveda pa pa ju tudi onadva nista odnesla brez praske.Mladi~ je spoznal zakon:Po`ri ali pa se daj po`reti! Tretji del:Bogovi divjine Pisatelj pod besedo bogovi misli pravzaprav ljudi, gledane s stali{~a psa, ki mora gospodarja spo{tovati. Ko je {el mladi~ na malo dalj{i obhod, je padel v roke Indijan cem.Eden od njih ga je prijel in za~el ~ohati.Mladi~ pa se je upiral in ugriznil Indijanca.Ta ga je lopnil po glavi in mladi~ je za~el cviliti.Pritekla je mati in hotela napasti sovra`nika, pa se je premislila, ko je zagledala boga.Poni`no se mu je uklo nila.Severni Jelen je v vol~ici spoznal psa svojega brata, ki pa je bil mrtev.Ki{o, tak{no je ime vol~ice, je odpeljal v tabori{~e.Ker je bil nekemu Indijancu nekaj dol`an, mu je dal Ki{o in jo tako lo~il od mladi~a, ki je zelo cvilil in jokal.Zanj so se za~eli dnevi te`ke preizku{nje.Vsi so ga preganjali, ker je bil na pol volk.Drugi mladi~i so ga grizli in pretepali, posebno {e Lip-lip.Severni Jelen ga je ve~krat premlatil.Indijanci so mu dali ime Beli O~njak.Za~el se je vedno bolj zapirati vase.Izuril se je v najbolj divjegaa psa v tabori{~u.^e je sre~al kak{nega mladi~a na samem ga je zaklal kot pravi volk, brez opozorila.Kradel je hrano, ker je velikokrat ostal brez nje. Nekega dne pa s Severnim Jelenom odideta prodajat ko`e v Fort Yukon.Tam Severni Jelen najprej obogati, nato pa vse zapravi za whiskey.Belega O~njaka proda Lepemu Smithu za nekaj steklenic whiskeya.Lepi Smith je bil ostuden mo`akar, ki mu narava ni bila naklonjena.Stra{no rad je mu~il `ivali in manj{e od sebe, ker je bil strahopetec.Beli O~njak je vedno u{el in se vrnil k Sivemu Jelenu, toda on ga je ponovno dal Lepemu Smithu.Potovala sta po pokrajini in Lepi Smith je uprizarjal pasje bitke, iz katerih je Beli O~njak vedno iz{el kot zmagovalec.Nekega dne pa pripelje nekdo z juga psa buldoga.Beli O~njak {e nikoli ni videl tak{nega.Bojeval se je kot je imel on navado:ugrizni in odsko~i.Pri tem psu pa mu ni pri{el do `ivega.Buldog ga je zagra bil za vrat in ni hotel spustiti.Ljudje, ki so stavili na enega ali drugega so `e mislili da je `e po njem.Tedaj pa pride s parnikom Weedon Scott, izvedenec za rudnike zlata in re{i Belega O~njaka.Odkupi ga, in ga lepo neguje.Beli O~njak ga zelo vzljubi,  :F7 in se no~e lo~iti od njega.Beli O~njak je prvi~ do`ivel kaj je ljubezen.V otro{tvu so ga vsi pretepali in preganjali.Ko je neko~ Scott od{el za dalj ~asa, je pes skoraj umrl od `alosti.Ko pa se je spet odpravljal, ga je vzel s seboj v Kalifornijo.Tam ga je navadil kako se mora obna{ati, sicer bi tam vse poklal.Neko~ je re{il gospodarja, ki si je zlomil nogo.Od Weedona o~e pa je bil sodnik.Iz zapora je u{el podivjan jetnik, ki je bil zelo mo~an in surov.Hotel se je ma{~evati sodniku in ga ubiti.Toda Beli O~njak ga je presenetil in ubil.Tudi on je bil zelo pretepen in poloml jen.Trikrat ga je morilec ustrelil in {e polomil par reber.Zdrav nik je mislil da je mo`nost da pre`ivi tiso~ proti ena.Toda on je pre`ivel zaradi trde vzgoje v njegovi mladosti. Ad 3 Zgodba se v glavnem dogaja ob reki Mackenzie in Yukon ob Skalnem gorovju na Aljaski.Konec zgodbe se dogaja v Kaliforniji na pos estvu Sierra Vista.^as dogajanja ni to~no dolo~en, iz zgodbe pa lahko uganemo, da se je to dogajalo v ~asu, ko indijanci {e niso bili tako preganjani in zatirani. Ad 4 Glavni junak je vsekakor Beli O~njak.To je pol pes pol volk.Je izredno pameten in inteligenten, kar je podedoval od matere.Je eden najve~jih njegove vrste.Zna se bojevati in nikoli ni iz{el iz boja brez zmage.Ker je imel ve~ gospodarjev, ki jih je smatral za bogove, je bil ve~krat zmeden kaj naj naredi:ali se pokori gospodarju ali zakonu narave. Ima gost ko`uh, mo~ne bele ~ekane, po katerih so ga tudi poime novali, izredno gib~en trup, {iroka ple~a in ko{at rep. Ad 5 Knjiga je izredno dobro napisana.Ko jo enkrat za~ne{ brati te pritegne, da kar ne more{ nehati.Na zelo krut in resni~en na~in opisuje razmere, ki so vladale v tistih krajih bogu za hrbtom.Odli~en je tudi prikaz resni~nega trpljenja `ivali, ki so jo celo mladost pretepali in izkori{~ali brez vsake ljubezni.@ival je bila `e ~isto na koncu, da podivja, toda v knjigi je prikazan na~in kaj lahko ljubezen naredi.Beli O~njak se je iz divjega volka spremenil v psa, ki tako ljubi gospodarja, da bi {el tudi v smrt zanj.Opisuje pa tudi ~love{ko zlobo in hudobi jo, ki se potem zna{a nad `ivali in tudi na so~loveka.  :F7