Sedim in uzivam. Poslusam CD od Cranberriesov in moram priznati, da mi zelo sede. Zunaj je skoraj pol metra snega, ki je zapadel danes ponoci. Skoraj nic ni lanskega, ves je zapadel letos. In ko sem se zbudil in bil tako presrecen, ker sem videl veliko snega, sem si ga zazelel se doziveti. Vem, da je bilo vceraj govora o sankanju, in vem tudi, da iz tega ne bo nic. Zato sem sel v klet po lopato in se pridruzil mnozici sosedov, ki so se trudili, da bi ocistili ceste, poti in parkirisca. Ceprav je bil party vceraj zvecer zelo v redu, se kidanje z njim tezko primerja. Obstaja zabava, ki je zabava zaradi zabave, in zabava, ko se zabavas zraven kakega drugega opravila. In kidanje tukaj zadane zebljico na glavico (I said "zadane", huh-huh).

Ljudje se sprehajajo mimo mojega okna, toda nihce ni razigran. Vsi se pritozujejo nad snegom, nad slabim vremenom, ceprav ne snezi vec. Nimajo vzdusja. Najbrz zaradi macka, saj je bil za marsikoga vcerajsnji vecer kar naporen. Se bodo ze razvedrili do konca leta, ce ne prej.

Letosnje praznovanje je bilo po nekajletnem premoru spet malo piratsko obarvano, saj sta imela kar dva s seboj petarde. Najbrz ze pogresata vojsko, ko so ju spustili za praznike. Naj se ljudje vsaj enkrat na leto izzivijo, saj ni nic narobe s tem. Vsak pa je vsaj malo piroman po srcu.

Kar se pa zensk tice, so bile v letu 1996 zelo zanimive. Polne presenecenj, tako prijetnih, kot tistih malo manj prijetnih. Ampak iz psiholoskega stalisca gledano, kot sem ze omenil, zelo zanimivo. Sploh ne vem, kje bi zacel. Vem samo, da so se vse spremenile. Kot da bi odrasle in postale bolj zivljenjske. Sploh ta najmlajse, pri njih se najbolj pozna. Tiste pa, ki jih spoznavam na novo, so drugacne od ze ustaljenih. Druga druzba, drugi obicaji. Lahko bi stvar razpredel, ampak po pravici povedano, se mi ne ljubi. Zoprno bi bilo namrec, da bi venomer beseda nanesla na zenske in bi tu ostala. Konec koncev, zakaj le? Saj so dobre prijateljice (lahko) vec vredne kot ljubimka (ljubimke).

Zunaj se ze temni, ampak saj so rekli, da se bo dan podaljsal, tako kot vsako leto. In tudi sneg bo skopnel, z njim pa tudi zimske radosti in razpolozenje. Potem gremo pa spet na morje. Zato uzivajmo sneg, dokler se ne spremeni v plundro. In to velja tudi za zivljenje. Ce ga zelis uziti polno mero, ga uzivaj zdaj, in vedno ga bos uzival. Ce se ravnas po tem, ti nikoli ne bo hudo. Za konec pa se tole: Srecno (novo) leto 1997!