Sedim in u`ivam. Poslu{am CD od Cranberriesov in moram priznati, da mi zelo sede. Zunaj je skoraj pol metra snega, ki je zapadel danes pono~i. Skoraj ni~ ni lanskega, ves je zapadel letos. In ko sem se zbudil in bil tako presre~en, ker sem videl veliko snega, sem si ga za`elel {e do`iveti. Vem, da je bilo v~eraj govora o sankanju, in vem tudi, da iz tega ne bo ni~. Zato sem {el v klet po lopato in se pridru`il mno`ici sosedov, ki so se trudili, da bi o~istili ceste, poti in parkiri{~a. ^eprav je bil party v~eraj zve~er zelo v redu, se kidanje z njim te`ko primerja. Obstaja zabava, ki je zabava zaradi zabave, in zabava, ko se zabava{ zraven kakega drugega opravila. In kidanje tukaj zadane `ebljico na glavico (I said "zadane", huh-huh).
Ljudje se sprehajajo mimo mojega okna, toda nih~e ni razigran. Vsi se prito`ujejo nad snegom, nad slabim vremenom, ~eprav ne sne`i ve~. Nimajo vzdu{ja. Najbr` zaradi ma~ka, saj je bil za marsikoga v~eraj{nji ve~er kar naporen. Se bodo `e razvedrili do konca leta, ~e ne prej.
Leto{nje praznovanje je bilo po nekajletnem premoru spet malo piratsko obarvano, saj sta imela kar dva s seboj petarde. Najbr` `e pogre{ata vojsko, ko so ju spustili za praznike. Naj se ljudje vsaj enkrat na leto iz`ivijo, saj ni ni~ narobe s tem. Vsak pa je vsaj malo piroman po srcu.
Kar se pa `ensk ti~e, so bile v letu 1996 zelo zanimive. Polne presene~enj, tako prijetnih, kot tistih malo manj prijetnih. Ampak iz psiholo{kega stali{~a gledano, kot sem `e omenil, zelo zanimivo. Sploh ne vem, kje bi za~el. Vem samo, da so se vse spremenile. Kot da bi odrasle in postale bolj `ivljenjske. Sploh ta najmlaj{e, pri njih se najbolj pozna. Tiste pa, ki jih spoznavam na novo, so druga~ne od `e ustaljenih. Druga dru`ba, drugi obi~aji. Lahko bi stvar razpredel, ampak po pravici povedano, se mi ne ljubi. Zoprno bi bilo namre~, da bi venomer beseda nanesla na `enske in bi tu ostala. Konec koncev, zakaj le? Saj so dobre prijateljice (lahko) ve~ vredne kot ljubimka (ljubimke).
Zunaj se `e temni, ampak saj so rekli, da se bo dan podalj{al, tako kot vsako leto. In tudi sneg bo skopnel, z njim pa tudi zimske radosti in razpolo`enje. Potem gremo pa spet na morje. Zato u`ivajmo sneg, dokler se ne spremeni v plundro. In to velja tudi za `ivljenje. ^e ga `eli{ u`iti polno mero, ga u`ivaj zdaj, in vedno ga bo{ u`ival. ^e se ravna{ po tem, ti nikoli ne bo hudo. Za konec pa {e tole: Sre~no (novo) leto 1997!
Mh, 1.1.1997