Sedim in uživam. Poslušam CD od Cranberriesov in moram priznati, da mi zelo sede. Zunaj je skoraj pol metra snega, ki je zapadel danes ponoči. Skoraj nič ni lanskega, ves je zapadel letos. In ko sem se zbudil in bil tako presrečen, ker sem videl veliko snega, sem si ga zaželel še doživeti. Vem, da je bilo včeraj govora o sankanju, in vem tudi, da iz tega ne bo nič. Zato sem šel v klet po lopato in se pridružil množici sosedov, ki so se trudili, da bi očistili ceste, poti in parkirišča. Čeprav je bil party včeraj zvečer zelo v redu, se kidanje z njim težko primerja. Obstaja zabava, ki je zabava zaradi zabave, in zabava, ko se zabavaš zraven kakega drugega opravila. In kidanje tukaj zadane žebljico na glavico (I said "zadane", huh-huh).

Ljudje se sprehajajo mimo mojega okna, toda nihče ni razigran. Vsi se pritožujejo nad snegom, nad slabim vremenom, čeprav ne sneži več. Nimajo vzdušja. Najbrž zaradi mačka, saj je bil za marsikoga včerajšnji večer kar naporen. Se bodo že razvedrili do konca leta, če ne prej.

Letošnje praznovanje je bilo po nekajletnem premoru spet malo piratsko obarvano, saj sta imela kar dva s seboj petarde. Najbrž že pogrešata vojsko, ko so ju spustili za praznike. Naj se ljudje vsaj enkrat na leto izživijo, saj ni nič narobe s tem. Vsak pa je vsaj malo piroman po srcu.

Kar se pa žensk tiče, so bile v letu 1996 zelo zanimive. Polne presenečenj, tako prijetnih, kot tistih malo manj prijetnih. Ampak iz psihološkega stališča gledano, kot sem že omenil, zelo zanimivo. Sploh ne vem, kje bi začel. Vem samo, da so se vse spremenile. Kot da bi odrasle in postale bolj življenjske. Sploh ta najmlajše, pri njih se najbolj pozna. Tiste pa, ki jih spoznavam na novo, so drugačne od že ustaljenih. Druga družba, drugi običaji. Lahko bi stvar razpredel, ampak po pravici povedano, se mi ne ljubi. Zoprno bi bilo namreč, da bi venomer beseda nanesla na ženske in bi tu ostala. Konec koncev, zakaj le? Saj so dobre prijateljice (lahko) več vredne kot ljubimka (ljubimke).

Zunaj se že temni, ampak saj so rekli, da se bo dan podaljšal, tako kot vsako leto. In tudi sneg bo skopnel, z njim pa tudi zimske radosti in razpoloženje. Potem gremo pa spet na morje. Zato uživajmo sneg, dokler se ne spremeni v plundro. In to velja tudi za življenje. Če ga želiš užiti polno mero, ga uživaj zdaj, in vedno ga boš užival. Če se ravnaš po tem, ti nikoli ne bo hudo. Za konec pa še tole: Srečno (novo) leto 1997!