Jem juho. Ne vem, kaj je s tem narobe.
Tukaj sem se zna{el po svoji volji; prav rad sem pri{el, sploh zato, ker se je prej{nji teden zelo dobro obneslo. Pa vendar nekaj ni v redu. Ob~utek imam, da nekaj ni v redu. Najbr` je vse po starem, vse normalno, le z menoj se je nekaj zgodilo. Nikoli nisem imel ni~ proti, ~e sem si sam delal dru`bo. Saj pravijo, da se v dobri dru`bi dobro po~uti{. Ampak tokrat je druga~e. ^e bi vedel, kaj je druga~e, bi ne bilo tako hudo. Vsak problem se da odpraviti; ~e ga le pozna{. Taki, ki jih ne pozna{, so najte`ji.
Tako. Juha je pojedena. Sedaj se bom lotil pa {e ostalega. Saj jemo zato, da `ivimo, kajne? In `ivljenje je en sam velik vpra{aj. Zakaj, zakaj, zakaj? Vse je lopo in v redu, ampak nekaj ne {tima. Ker je logi~no, da vse {tima, kot vedno, se je najbr` `e spet kaj zasidralo v moji glavi. No ja, ~e je samo to, potem pa ni ni~ hudega. Tisto od znotraj se {e vedno uredi. Ampak ker sem sam samcat, mi nih~e ne more pomagati. Najbr` mi tudi, ~e bi bil kdo tu, ne bi mogel pomagati, ampak po mojem bi mi `e to pomagalo, ~e bi bil kdo blizu. Ja, saj so v~asih rekli, da so ljudje socialna bitja. Nisem vedel da toliko, ampak bo `e dr`alo.
V ~em je bistvo tega sestavka? Ne vem. Mogo~e to, da me ustavi pri hrani, ampak ponavadi to ni to. Mogo~e je stvar v tem, da papir veliko prenese. Ker ni~esar te`kega ne postavljam nanj, to najbr` ne bo to. Mogo~e je pa krivo to, da se je papir `e tako vsadil v na{a `ivljenja, da ga {e opazimo ne, da je postal del nas. Da smo se ga tako navadili, da ga pogre{amo, ~e ga nimamo, pa vendar ga ne opazimo in ne povzdigujemo med zvezde, kadar ga imamo. Seveda podobno velja tudi za Parkerja, saj bi na papir ne gledali tako, ~e ne bi poznali penkal. Ja, enakovredna sta. Oba sta nepogre{ljiv del na{ega `ivljenja. Mislim, da ni prehuda, ~e re~em, da sta postala na{a prijatelja. Moja prijatelja.
Se `e po~utim bolje, pa {e tek sem dobil nazaj. Je pa moralo biti res hudo, ~e sem moral skleniti bratstvo z listom papirja in Parkerjem, da sem se za~el bolje po~utiti. Pa ni~ ne del, saj ve~ina ljudi ve, do katere meje sem ~uden. Toda - samo do tja in ni~ dlje. Dober tek!
Parcela, 20.6.1997