Jem juho. Ne vem, kaj je s tem narobe.

Tukaj sem se znašel po svoji volji; prav rad sem prišel, sploh zato, ker se je prejšnji teden zelo dobro obneslo. Pa vendar nekaj ni v redu. Obèutek imam, da nekaj ni v redu. Najbrž je vse po starem, vse normalno, le z menoj se je nekaj zgodilo. Nikoli nisem imel niè proti, èe sem si sam delal družbo. Saj pravijo, da se v dobri družbi dobro poèutiš. Ampak tokrat je drugaèe. Èe bi vedel, kaj je drugaèe, bi ne bilo tako hudo. Vsak problem se da odpraviti; èe ga le poznaš. Taki, ki jih ne poznaš, so najtežji.

Tako. Juha je pojedena. Sedaj se bom lotil pa še ostalega. Saj jemo zato, da živimo, kajne? In življenje je en sam velik vprašaj. Zakaj, zakaj, zakaj? Vse je lopo in v redu, ampak nekaj ne štima. Ker je logièno, da vse štima, kot vedno, se je najbrž že spet kaj zasidralo v moji glavi. No ja, èe je samo to, potem pa ni niè hudega. Tisto od znotraj se še vedno uredi. Ampak ker sem sam samcat, mi nihèe ne more pomagati. Najbrž mi tudi, èe bi bil kdo tu, ne bi mogel pomagati, ampak po mojem bi mi že to pomagalo, èe bi bil kdo blizu. Ja, saj so vèasih rekli, da so ljudje socialna bitja. Nisem vedel da toliko, ampak bo že držalo.

V èem je bistvo tega sestavka? Ne vem. Mogoèe to, da me ustavi pri hrani, ampak ponavadi to ni to. Mogoèe je stvar v tem, da papir veliko prenese. Ker nièesar težkega ne postavljam nanj, to najbrž ne bo to. Mogoèe je pa krivo to, da se je papir že tako vsadil v naša življenja, da ga še opazimo ne, da je postal del nas. Da smo se ga tako navadili, da ga pogrešamo, èe ga nimamo, pa vendar ga ne opazimo in ne povzdigujemo med zvezde, kadar ga imamo. Seveda podobno velja tudi za Parkerja, saj bi na papir ne gledali tako, èe ne bi poznali penkal. Ja, enakovredna sta. Oba sta nepogrešljiv del našega življenja. Mislim, da ni prehuda, èe reèem, da sta postala naša prijatelja. Moja prijatelja.

Se že poèutim bolje, pa še tek sem dobil nazaj. Je pa moralo biti res hudo, èe sem moral skleniti bratstvo z listom papirja in Parkerjem, da sem se zaèel bolje poèutiti. Pa niè ne del, saj veèina ljudi ve, do katere meje sem èuden. Toda - samo do tja in niè dlje. Dober tek!

Parcela, 20.6.1997