Tak cas pred letom dni sem opravljal podobno nalogo: sedel sem in cakal. Cakal na to, da bodo gimnazijski logiki resili probleme, ki so jih dobili na tekmovanju. In to ne na kateremkoli, temvec na drzavnem. Da, bodoci slovenski veleumi. Glede na to, koliko sivih celic in zdrave kmecke pameti imajo, izgledajo zelo normalni. Ne izstopajo. Ce bi jih srecal na Copovi (kar sem jih mogoce ze), jih sploh ne bi opazil in naslednji trenutek bi jih ze pozabil.

Tokrat bedim nad cetrimi letniki srednjih sol, pred letom dni pa sem opazovaldruge letnike. Imeli so lazje naloge in tudi po izgledu so bili bolj zanimivi. Se posebej se mi je vtisnila v spomin Mateja iz Subiceve gimnazije. Pravzaprav mi je bila tako vsec, da bi jo najraje kar povabil ven, na pijaco. Ocitno logika in lepota nista skregani med sabo in lahko zazivita v eni in isti osebi, kot se je to zgodilo pri Mateji. No, ocitno je opazila, kako pozeljivo jo gledam in me je kasneje ogovorila. Nisva se pogovarjala dolgo, pa vseeno sem samo se potrdil svoje mnenje o tem, kako prijetna decva je. In jaz, kaj bi stal krizem rok, ce sem imel dostop do nalog in podatkov tekmovalcev, sem si prepisal njeno telefonsko. Seveda sem jo naslednji dan poklical, jo povprasal za rezultate in ji cestital. Nekaj casa sva se pogovarjala, potem pa sem ji dal svojo telefonsko stevilko, in ji rekel, da naj kaj poklice, ce jo bo volja. To je bilo zadnjic, ko sem jo slisal.