Tak èas pred letom dni sem opravljal podobno nalogo: sedel sem in èakal. Èakal na to, da bodo gimnazijski logiki rešili probleme, ki so jih dobili na tekmovanju. In to ne na kateremkoli, temveè na državnem. Da, bodoèi slovenski veleumi. Glede na to, koliko sivih celic in zdrave kmeèke pameti imajo, izgledajo zelo normalni. Ne izstopajo. Èe bi jih sreèal na Èopovi (kar sem jih mogoèe že), jih sploh ne bi opazil in naslednji trenutek bi jih že pozabil.
Tokrat bedim nad èetrimi letniki srednjih šol, pred letom dni pa sem opazovaldruge letnike. Imeli so lažje naloge in tudi po izgledu so bili bolj zanimivi. Še posebej se mi je vtisnila v spomin Mateja iz Šubièeve gimnazije. Pravzaprav mi je bila tako všeè, da bi jo najraje kar povabil ven, na pijaèo. Oèitno logika in lepota nista skregani med sabo in lahko zaživita v eni in isti osebi, kot se je to zgodilo pri Mateji. No, oèitno je opazila, kako poželjivo jo gledam in me je kasneje ogovorila. Nisva se pogovarjala dolgo, pa vseeno sem samo še potrdil svoje mnenje o tem, kako prijetna deèva je. In jaz, kaj bi stal križem rok, èe sem imel dostop do nalog in podatkov tekmovalcev, sem si prepisal njeno telefonsko. Seveda sem jo naslednji dan poklical, jo povprašal za rezultate in ji èestital. Nekaj èasa sva se pogovarjala, potem pa sem ji dal svojo telefonsko številko, in ji rekel, da naj kaj poklièe, èe jo bo volja. To je bilo zadnjiè, ko sem jo slišal.
In kar se mi zdi zanimivo: nikoli je nisem sreèal pred gimnazijo ali v mestu, nikoli nisem dobil še ene priložnosti, da bi jo oèaral. Seveda sem še vedno imel njeno telefonsko številko, vendar sem si rekel: "Punca je logik, èe ji bo kaj do tega, bo že poklicala". Jaz pa je nisem hotel poklicati, ker mi je pod èastjo, da bi nadlegoval lepotice, za namenèek pa sem imel takrat še punco, tako da se niti spodobilo ne bi.
Danes sem prišel na tekmovanje v upanju, da jo bom spet imel priložnost videti.Navsezgodaj, takoj ko sem prišel, sem vrgel oèi na seznam srednješolk. Vendar na svojo žalost in razoèaranje imena Mateja Dominko nisem videl nikjer. Upal sem, da bo vseeno prišla. Zaman. Ni je bilo.
Ljubljana, 16.11.1996
Mh