Ne biti z osebo, za katero si mislil, da je rada s teboj

Ce v zivljenju obstaja oseba, za katero si clovek misli, da ga spostuje, ljubi in sprejema takega kot je za vse zivljenje, si clovek ustvari iluzijo. Ni vazno, kaksna je ta iluzija, vazno je, da obstaja. To pomeni, da si clovek gradi prihodnost tudi v sodelovanju s to ljubljeno osebo. To pa vcasih lahko pomeni zanko. Saj vemo, da se vedno dogodi kaj takega, kar spremeni nacrte. Pa skoraj nikoli se ne zgodi nekaj prijetnega, vedno je nekaj, cesar si clovek ne bi zelel. Ceprav se te neprijetne stvari godijo neprenehoma, se jih ne moremo in ne moremo navaditi. Ne glede na to, kako velike so te neprijetnosti, vedno nas na novo presenetijo. Glede na stopnjo neprijetnosti se s stvarmi sprijaznimo: z manjsimi prej, skoraj instantno, z vecjimi tezje, s tistimi najvecjimi morda nikoli. Toda vedno jih imamo pred seboj, toliko casa, dokler se z njimi ne sprijaznimo. In to nas zre in spravlja v slabo voljo, po domace receno, zaradi tega smo zalostni.

Hudo je, ko te vsaka stvar, ki jo primes v roke, spomni na neko doloceno osebo, ki si jo v preteklosti videval pogosto, sedaj pa je sploh ne bos vec. Vsak kraj, v katerega prides, te spominja na tisto doloceno popotovanje... s to osebo. Toda tudi to se da s casom pozabiti, napolniti zivljenje z drugimi osebami in drugimi dogodki. Tezko pa je, ko zapres oci, in ne mores misliti na nic drugega kot le na tisto osebo. In ne toliko osebo, kot njena dejanja, dogodke, v katere sta bila skupaj vpletena in dogodivscine, ki sta jih skupaj dozivela.

Clovek se vcasih vprasa, kaj vse od tega je bilo resnicno in kaj zaigrano. Vendar v takih casih stiske to niso prava vprasanja, ki bi cloveku privzdignila moralo, niti niso to vprasanja, ki bi pregnala tisto osebo in misli. Taka in podobna vprasanja le nacenjajo nova, se mucnejsa vprasanja, ki pa ponavadi peljejo le v pogubo, ali pa vsaj v blizino.

Treba je misliti o prihodnosti, in sicer o prihodnosti brez te dolocene osebe. To se sprva zdi tezje, kot je v resnici, vendar je treba narediti prve korake. Ti so vedno zelo pomembni, saj ko vidis, da neka stvar napreduje, dobis novo energijo in tudi veselje za nadaljevanje. In to pomeni, da si na dobri poti. Toda tudi ce je clovek se na tako dobri poti, veckrat na dan ugotovi, da je sam.

Mh, 17.8.1996