WooF
Kako se lahko stvari zapletejo
Tako kakor tudi vsak drug normalen dan se je tudi tistega jutra zapeklo jajce na ponev. Pa saj ne bi bil pozoren na to, če ne bi bilo tistih smešnih frnikul na obzorju. Samo dejstvo, da se vrtinčijo prav tam kamor jih je najmanj treba, še tudi ni tako strašno, zastrašujoča pa je novica, ki potrjuje moje dvome. Ne rečem, da ne prenašam novic, ker je še mnogo reči, ki jih težje prenašam kot novice, že samo jajce ki je ostudno zapečeno na dno ponve, vendar pa sem to novico zaslutil tik preden se je pojavila. In to ne pomeni nič dobrega. Tudi če za dobro vzamemo vse slabo in za slabo dobro, kar naj bi bilo v visoko korist dobrega. Kar lahko zapazimo v nekaterih filmih, ki se zadnje čase motajo po naših kinematografih, in širijo svojo pojavnost med našimi množicami. Seveda pa to sploh ni tisti večir, ki naj bi sledil jutru z zapečenim jajcem na ponev, namreč pa je to dejstvo, ki zgrozi vsakega, ne le tistih posameznikov, ki ves čas čakajo na to da bi jih kakšna točno njim namenjena zadeva zgrozila, ampak tudi čisto vsakdanje, povprečneže, takšne kot jih vsak dan srečujemo na pločniku, v trgovinah, poslovalnicah, in še v mnogo drugih institucijah širom po naši deželi. To pa nikakor ne vpliva na občutke gledalca, ki brezbrižno opazuje ta svet, in se distancira od dogajanja, nakar je podoben gledalcu nemega filma. Gledalec ni oseba, pa če tudi bi bil to ne more spremeniti dejstva. Dejstvo pa izgubi svoj prvotni pomet, takoj po pojavu usode, kajti oziranje na dejstva pri našem priznavanju usode, za nas nima smiselnega pomena, edinole tako lahko nadaljujemo, da to kar mi (vzeto kot celota) imenujemo “smisel” izključimo, tako nam je lahko v trenutku vse veliko bolj blizu, ali pa tudi razumljivo. Kakorhitro pa se “smisel” pjavi v vsem svojem obstoju je to lahko samo konec osebno!
k4bf0043