Al' prav se piše KASA, KA[A ali KAŠA?
Aleš Golli
O šumnikih in kodnih tabelah na sistemu KISS
(opomba: dokument je napisan v kodni tabeli 1250)
Zgodovina
Zakaj je toliko problemov s pisanjem šumnikov na računalnikih?
Davno pred leti, še preden je poslovnežem v Ameriki padlo na misel, da se lahko s podporo jezikovnim
posebnostim nekaterih narodov tudi kaj zasluži, s(m)o ljudje v naših krajih negodovali nad neko specifično
slabostjo računalnikov - za razliko od sicer zastarelih pisalnih strojev se z računalnikom ni dalo napisati črk
C, Z in S s strešico. Takrat je obstajala samo ena tabela ASCII, tabela ki jo je določil ameriški inštitut za
standarde in je imela 256 zapisov, torej se je dalo nasloviti vsak znak z osmimi biti. Za naše uporabnike
takrat ni bilo druge možnosti, kot nekaj znakov s te tabele nadomestiti z našimi črkami. To je bila zlata doba
zamenjave čipov (z EPROMi) v tiskalnikih, videokarticah in drugi periferiji, saj so slike znakov v
tekstovnem načinu zapečene kar v čipih omenjenih naprav. Za večjo združljivost različnih naprav na
različnih platformah so naše črke namestili celo v spodnjo polovico ASCII tabele, pod 128; do vseh naših
črk se je torej dalo, tako kot do drugih alfa-numeričnih znakov, dostopiti s sedmimi biti. Nad 128 pa se
nahajajo bolj eksotični znaki, med drugim tisti za kvazi-grafiko.
Rešitev je delovala kar dobro, negodovali pa so predvsem programerji, ki so pogrešali žrtvovane znake, kot
so zaviti oklepaji in podobno. Krona vsega je bil back-slash (\), nadomeščen s črko Đ; še danes na
masikaterem računalniku vidimo famozni prompt C:Đ>.
Kasneje so se tudi tujci spomnili podpreti eksotične jezike. Seveda o takšnih kompromisih, da bi žrtvovali
cel kup potrebnih znakov, ni moglo biti govora - na srečo. Privzeli so tudi, da osem bitov za naslavljanje
znakov danes ni noben luksuz in tako so se šumniki znašli v zgornji polovici ASCII tabele. Ker pa je
specifičnih znakov za posamezne jezike daleč preveč, da bi jih stlačili znotraj ene 256-mestne tabele, so
uvedli tako imenovane kodne strani (code pages, CP). Vsak narod si bo izbral kodno stran, sicer ne čisto
sam, ampak ideja je bila čisto dobra. Jugoslovanski uporabniki so našli svoje znake na kodni strani 852.
Potem so se trgi spet malo razširili, nastale so nove države in Microsoft se je odzval s posebno izdajo svojih
Oken, torej z Windows 3.x EE ali CE (za vzhodno in centralno Evropo). Tako lahko slovenci danes
najdemo svoje posebne znake na kodni tabeli 1250.
Torej, če pogledamo vse skupaj, imamo sedaj tri različne razmestitve zankov, upoštevati pa moramo še
četrtega, najstarejšega - kar c z s brez strešic, ki ga tudi še uporablja kar nekaj ljudi. Razni drugi poskusi
(pisanje ch, zh, sh, ali pa po vzoru “akademskega” programa TeX “c “z “s) se k sreči niso prijeli. Danes
znaki niso več zapečeni v čipih, tako da je potrebno menjati samo software, gonilnike, fonte… Zmeda je
precej velika, saj je treba problem ustreznih znakov rešiti na treh nivojih - na zaslonu, na tiskalniku in na
tipkovnici. Verjetno ste že naleteli na naslednji problem: dobili ste dokument (recimo Wordov), ki je
namesto šumnikov kazal nekakšne čudne znake. Seveda, to so šumniki z druge kodne tabele. Za uporabike
Worda, ki jih ta problem mnogokrat preganja, je Miha Mazzini napisal
makro, ki
pretvarja šumnike v Wordu iz “poljubnih kodnih tabel v poljubne”, malce nerodno povedano. Jasneje,
čudni znaki bodo s pritiskom na gumb postali pravi šumniki - po vaši kodni tabeli.
Trenutno se torej nahajamo pri standardu po CP 1250. Že dlje časa se obeta tudi standard UNICODE, ki bo
za tabelo znakov uporabljal naslavljanje s 16 biti, to pa da 65536 mest. Ena kodna tabela za ves svet :)
Kako je s šumniki na sistemu KISS?
Kot ste verjetno že opazili, ti so tisti s kodne strani 1250, ki je verjetno najbolj aktualna - podpirajo jo Win
3.x EE in Win 95, kar gotovo predstavlja glavnino uporabnikov. Če imate omenjene Windowse, pa ne vidite
naših znakov na KISSovih WWW straneh, si v Netscapeu nastavite fonte s končnico CE. Kaj pa ostali? Za
druge bi morali narediti podporo za več kodnih strani. Ker je kopiranje datotek in avtomatsko spreminjanje
znakov bolj slaba rešitev kot ne (velika možnost, da pride do nekonsistentnosti), je v bistvu edina resna
rešitev sprotno, on-the-fly pretvarjanje dokumentov. Za enkrat smo se na sistemu KISS odločili, da tega ne
storimo iz naslednjih razlogov:
- verjetno velika večina uporabnikov uporablja Windows 3.x EE ali Windows 95, ali pa bo v kratkem prešla
nanje,
- sprotna zamenjava šumnikov v dokumentih bi odvzela opazen del procesorskega časa strežnika,
- na KISSu imamo precej dela z drugimi stvarmi, ki so verjetno bolj pomembne kot podpora različnim
standardom za šumnike,
- in končno, morda najpomembnejši razlog: če bi večina uporabnikov enkrat radikalno prešla na novi
standard po CP 1250, bi izginil velik delež problemov z združljivostjo. Tako pa nalaganje starih YUSCII
fontov v nove Windowse sicer akutno lajša probleme, vendar jim tudi omogoča, da bodo živeli še dolgo.
Zgoraj napisano velja seveda predvsem za uporabnike Oken, ki ne uporabljajo CP 1250. Za uporabnike
ostalih operacijskih sistemov (ki so sicer v veliki manjšini) je stvar bolj zapletena. Če vas ne-podpora
starejših standardov za šumnike na KISSovih WWW straneh zelo moti in prizadane, nam sporočite. Ob
množičnem odzivu se bomo seveda tudi mi ustrezno odzvali.
v primeru težav se za pomoč obrnite na helpdesk@kiss.muzej.si
mnenja, predloge in pripombe v zvezi z WWW stranmi pošljite na:
webmaster@kiss.muzej.si
[
Start |
ŠOU |
Univerza |
KISS |
Pomoč |
Vsebina
]