UVOD
   
  Slovensko taborništvo se krepko spreminja!!!! To ugotovitev lahko izberemo tudi iz 
naših Sledi, saj je bilo letos ogromno akcij. To je tudi zasluga večjega poudarka 
dela po duržinah. Lansko leto smo v uvodu pisali, da smo ustanovili družini MČ in 
klub PP, in da nas čaka še ustanovitev družine GG. To se je tudi zgodilo. Ustanovili 
so jo in nosi naslon VAGABUNDI.
    
  Letošnja posebna in nenavadna akcija pa je bila seveda taborniška razstava, ki smo 
jo ustanovili ob štirideseti obletnici taborništva v Žireh. Le ta je odlično uspela, 
saj je nanjo prišlo ogromno Žirovcev.
    
  No in če smo čes celo leto lahko izpeljali skoraj vse akcije, smo si rekli: "Pa 
sestavimo še ene Sledi". Le te so tukaj in vam ponujajo nekaj strani zelo zanimivega 
in poučnega branja.

                                   uredniki revije Sledi

INTERNET IN TABORNIKI

KAJ SPLOH JE INTRNET ?
  Internet je svetovna mreža računalnikov, ki so med seboj povezani po telefonski 
liniji. Ustanovili so ga na neki Ameriški univerzi. Najprej so ga uporabljali samo
za lastno potrebo, nato pa so ga razširili po celem svetu. Seveda si računalniki, 
ki so priključeni na njaga, lagko izmenjavajo podatke, pogovarjajo, itd.

KAKO SE PRIKLJUČITI NA INTERNET ?
    Prvi pogoj je, da imaš računalnik. Drugi pogoj je, da imaš pri računalniku neko 
napravico, s katero lahko po telefonski liniji pokličeš drug računalnik. Ta napra-
vica se imenuje modem. In še tretji pogoj je, da imaš dovoljenje za vstop na internet. 
To dovoljenje lahko dobiš pri različnih računalniških firmah (Krajnik, Jerovšek 
Comuters,...) in moraš za njega nekaj plačati. Izjema so študenti in dijaki, ki 
imajo preko ARNES-a in KISS-a brezplačen dostop. Poleg tega moraš imeti še programe, 
s katerimi kličeš. Le te povavadi dobiš, ko kupiš modem.Ko ti firma dodeli dovoljenje, 
dobiš zraven njega uporabniško ime (user name), geslo (password) in naslov elektronske 
pošte (e-mail). Vse te podatke uporabiš pri vstopu na internet.
No, ko imaš izpolnjene vse te pogoje, z modemom pokličeš na neko vstopno točko 
interneta (Npr. Kranj, Ljubljana, Maribor,...) in že lehko kumuniciraš s celim svetom. 
Telefonske inpulze plačaš le do vstopne točke, naprej pa je vse bresplačno.

KAJ NAM NUDI INTERNET ?
  Internet nam nudi dve osnovni uslugi:Prva je tako imenovano surfanje po 
internetu. To je pregledovanje vseh podatkov - domačih strani (home pages), 
ki so na njem. Tu lahko pogledaš kar ti srce poželi: muzika, računalništvo, 
skavtizem, šport, države, in še in še. Druga možnost pa je elektronska pošta. 
Skupaj z dovolilnico na internet, dobiš elektronski naslov (Npr.: 
martin.mlakar@kiss.muzej.si). Sedaj na računalnik enostavno napišeš naslov 
in vsebino pisma, pritisneš tipko pošlji (send) in čez nekaj trenutkov že lahko 
tvoj kolega v Ameriki bere to pismo. Seveda so nam na internetu dostopne še 
druge možnosti: pošiljanje programov, internet telefon,...

KAKŠNO KORIST IMAMO OD TEGA TABORNIKI ?  
  Kdor hoče na internet dati svoje podatke ali se na njem predstaviti, mora 
imeti svoje domače strani. Take strani ima tudi Zveza tabornikov Slovenije. 
Tukaj lahko dobiš podatke o taborniškh akcijah, svetovne skavtske strani, 
elektronske naslove tabornikov,...Taborniki pa internet uporabljamo tudi za 
dopisovanje preko elektronske pošte (kolegi iz vodniškega tečaja, jamboree-ja,
moot-a,...). Seveda pa ni nujno, da gledaš domače strani samo slovenskih tabornikov, 
ampak jih lahko pogledaš od katere koli skavtske organizacije na svetu.

NEKAJ PRIMEROV ELEKTRONSKE POŠTE IN DOMAČIH STARNI  ?
e-mail:
martin.mlakar@kiss.uni -lj.si
načelnik družine MČ
milko.okorn@guest.arnes.si
načelnik ZTS
krkzs@guest.arnes.si
klub Žirovskih študentov
gregort@ezinfo.vmsmail.ethz.ch
kolega iz Švice
h.p.
http://stenar.arnes.si/guest/ljzts1/index.html
Zveza tabornikov Slovenije
http://www.puc-rio.br/english/mapario.html
Brazilija
http://www.stones.com
TheRolling Stones
ttp://netvet.wustl.edu/e-zoo.htm
elektronski živalski vrt
Za vse vaše nejasnosti sem vam na voljo na elektronski pošti     
martin.mlakar@kiss.muzej.si

          10-TI SVETOVNI ZLET POPOTNIKOV IN POPOTNIC 1996
                         RANSTER  SVEDSKA
                    10TH WORLD MOOT MONDIAL 1996
                         RANSTER SWEDEN



Moja prva in sicer Slovenska druga odprava na svetovno srečanje. MOOT je
srečanje skavtov in skavtinj iz celega sveta starosti od 18 do 25 let. 
Na tem srečanju nas je sodelovelo preko 3000 skavtov, ki smo bili razdeljeni 
v štiri podkampe, vsak podkamp je imel 20 vasi in vsaka vas je imela 5 patrol. 
Kljub temu, da je slovenska odprava štela 100 članov, pa v nobeni vasi nista 
bila po dva Slovenvca. 

     Srečanje je potekalo nekako takole: Tri dni doga, 
dolgočasna pot z avtobusi na Švedsko. Prihod na taborni 
prostor (Yes!!!), nastanitev in zvečer seveda otvoritvena 
slovesnost, kjer je srečanje odpru sam kralj Švedske 
Carl XIV Gustav.
Že takoj naslednji dan pa hike.
Peljali smo se z avtobusi do nekega farovša, kjer smo
postavili bivake, se vozili z kanuji, imeli pohode,
delali nože in seveda se družili in zabavali.
Seveda je šla na hajk vsaka vas
drugam tako, da smo bili štiri dni 
skupaj le skavti, iz različnih držav.
No potem smo prišli nazaj na taborni prostor,
kjer smo imeli naslednji dan pioniring day (naredili
smo kuhinjo, jedilnico, vhod,...). Vsi pa smo čakali naslenje
dni, ko so bile na vrsti razne aktivnosti (plezanje, jadranje, rafting,
vožnja s kolesi po tračnicah, jahanje, MOOT TV in seveda še
in še). Na vse aktivnosti žal nisi mogel iti, ampak samo na tiste,
katere si si najbolj želel. Tako so zelo hitro 
minavali dan za dnem.


    MOOT je bil nekaj zelo posebnega in nepozabnega. Vsakemu taborniku toplo 
priporočam, da se vsaj enkrat v življenju udeleži neke take svetovne akcije. 




SLEDI - glasiloŽirovskihtabornikov RZŽ, letnik 6, številka 1
Uredniki: ....................................... Žvižg, Martin, Šuškovc, Romana, Špela
Pomočniki: .................................... vsi ostali taborniki
Likovna oprema: ............................ Ajda, Polona
Naslov uredništva: ......................... Pot na koče 4
Tel./fax: .......................................... 064 691 605

ZIMSKO SPANJE
    
   Veliko je bilo že napisanega o zimskih bivakih iglujih in drugih zimskih bivališčih. 
Ste se ob tem kdaj uprašali, kako bi resnično preživeli noč v zimskih razmerah? Zimska 
noč v spalni vreči, ko mraz in vlaga zlezeta pod kožo, lahko postane vaša najdalša noč. 
Drobni nasveti vam bodo podalšali zimsko spanje in vam klub mrazi naredili noči prijetne.

VELJA SI ZAPOMNITI: Ni spalna vreča tista, ki te greje, ampak segrevaš ti njo. Uporabljaj 
pravilo "debelina je toplota", da zedržiš toploto. Če je tvoje telo hladno, dodaj malo 
izolacijskega materiala (odeje, oblačila, več papirja). 
NE SPI CEL V SPALNI VREČI:Tvoja sapa vsebuje vlago. če se zapreš v spalni vrečo z glavo 
vred, bo tvoja vlaga (z dihanjem)prišla v spalko. Daj glavo ven in raje nanjo povezni kapo.
PREOBLECI SE, PREDEN GREŠ V SPALNO VREČO: Nikoli ne zlezi v spalno vrečo v mokrih oblačilih. 
Celo prepotena majica bo ohladila spalno vrečo. 
POJEJ ČOKOLADO: Sladkor ti požene kri po žilah, boljša prekrvavitev ti segreva telo, 
spanec je topel in prijetnejši.
PRED SPANJEM POJDI NA WC: S tem si prihraniš nepotrebni nočni izlet v mrzlo noč.
MOKRIH OBLAČIL NE SUŠI V SPALNI VREČI: Vlaga iz mokrih oblačil se hitro oprime spalne 
vreče. Vreča bo postala mokra in mrzla. 
OBLEKO, KI JO NAMEVAŠ OBLEČI NASLEDNJI DAN, POLOŽI POD SPALNO VREČO: To bo segrelo oblačila, 
hkrati pa poskrbelo boljšo izolacijo med tlemi in tabo. 
PRED UPORABO PRETRESI SPALNO VREČO: To stori pred vsako uporabo, saj stisnjena in pomečkana 
spalna vreča ne zadrži dovolj toplote. 

OB SUHI SPALNI VREČI IN OB UPOŠTEVANJU GORNIH PRAVIL BO TVOJE ZIMSKO TABORJENJE POSTALO 
PRIJETNA IZKUŠNJA. 

OBČNI ZBOR RZŽ

  Dogodil se je v petek, 22.11.1996 ob 17 uri, v OŠ Žiri. 
  Prisotnih nas je bilo 49 od 68, ki imamo glasovalno pravico, to je približno 73%. 
Poleg nas pa so bili z nami tudi povabljeni gostje in sicer: Načelnik OO ZTS gorenjske 
Tomaž Strajnar, predstavniki rodu Zelene sreče iz Železnikov, predstavniki kluba 
Žirovskih študentov in naš kuhar na večjih akcijah Dejan. Najprej je načrlnik družine 
MČ Gozdni jurčki, Martin, našim MČ-kom podelil pohvale za osvojena znanja. 
Nato je starešina RZŽ in predsednik občnega zbora Jure povedal o delu rodu, rodove 
uprave in pohvalil organizatorje akcij, še posebno večjih, kot je bila razstava RZŽ, 
področni mnogoboj za MČ v Žireh, taborjenje, itd., in tudi vodnike, ki so pripravili 
večje vodove akcije, zahvalil pa se je tudi za sodelovanje Radovednim orlom, Planinskemu 
društvu, klubu Žirovskih študentov, občini Žiri. Za pomoč in podporo pri uspešnem delu 
rodu, se je zahvalil še: OŠ Žiri (za prostore), Slobodanu  Poljanšek (prostor za kanuje), 
Janku Rupnik (taborni prostor Rupe), d.d. Etiketa in d.d. Alpina. (finančna in materialna 
pomoč), Tonetu Čeferin (kombi), trgovini Maruša (popust in prijazna postrežba), Viktorju 
Kofolj in Bertiju Magajna (taborni prostor Idrijca). 
O delu pa je Jure dejal, da vsaj tako, če ne bolj ,se bomo trudili tudi naprej. 
Blagajničarka Damjana je povedala, da smo s skromnimi sredstvi dobro delali, porabili 
pa smo jih za nabavo in vzdrževanje opreme,  za štartnine in prevoze, za izobraževanje, itd.
Gospodar Aleš je s pomočjo drugih naredil v tem letu podroben popis in nekaj opreme se 
je tudi popravilo, obnovilo, pa tudi kupilo. Zahvalil se je za pomoč.
O svojem delu so poročali tudi načelniki družin in kluba, nato pa še načelnik RZŽ - Žvižg, 
ki je dejal, da smo v letu 1995/96 organizirali ali se udeležili 52-ih akcij, v okolici 
Žirov, v Sloveniji in tujini, povprečno pa se jih je udeležilo po 15 naših tabornikov. 
Aktivnih je bilo čez 100 naših članov (43 MČ, 33 GG, 16 PP in 12 GR). 
Po štetju na začetku te sezone, pa nas je aktivnih 97 (29 MČ, 34 GG, 21 PP in 13 GR).
Načelnik OO ZTS Gorenjske je v imenu ZTS podelil priznanja za prizadevno delo v rodu in 
širše: pohvala ZTS: Romana Šparovec, Gašper Enoko in Vojko Rupnik. 
bronasti znak ZTS: Damjana Kramperšek, Robert Šubic, Uroš Slabe, Aleš Slabe, Jurij Oblak, 
Martin Mlakar.
Po zahvali vodstvu RZŽ v sezoni 1995/96 smo izvolili vodstvo za naslednjo sezono: 
MARTIN MLAKAR
NAČELNIK MČ
GAŠPER CANKAR
NAČELNIK GG
ROBERT ŠUBIC
NAČELNIK PP
ALEŠ SLABE
PREDSEDNIK GR
GAŠPER ENIKO
NAČELNIK RODU
ALEŠ SLABE
GOSPODAR
ROBERT ŠUBIC
TAJNIK
ROMANA ŠPAROVEC
BLAGAJNIK
MARTIN MLAKAR
PROPAGANDIST
JURE OBLAK
STAREŠINA

    Občni zbor je zaključil Martin z predstavitvijo odprave slovenskih popotnikov na Švedsko.