Takoj, ko pomislimo na Turke, se spomnimo na silne in okrutne požigalce slovenskih domov, pesmi in proza nam govore o kraji mladih fantov za janičarje in brhkih deklet za hareme.
Na srečo Turčija ni samo to, temveč predvsem most med Evropo in Azijo, preko katerega so se selili vplivi velikih znanj in mogočne kulture, ki so vplivali na razvoj vse do danes, tako z ene kot z druge strani.
Da ima, oz. je imela Turčija, oz. Mala Azija bogato zgodovino, v kateri so vladale velike dinastije, ki so odločilno vplivale na razvoj sveta, nam povedo že prve asirske najdbe in predvsem zlato in skrivnostni ostanki Hetitov, katerih skrivnosti nam zgodovina še ni odkrila. A že najdbe mogočnih glav, oz. templjev na Nemrut Dagi in zlatega glavnega mesta Yazilikaya nam pričata o njegovem bogastvu. Slede vplivi perzijske, grške in rimljanske vladavine, katerih vsi po vrsti so bili takrat nosilci svetovnega razvoja. Naj omenimo samo slovito Trojo in še danes najbolje ohranjeno grško mesto Efes.
Mala Azija ima prav tako pionirsko vlogo pri razvoju krščanstva. Bizanc in Antalya sta bila eni izmed štirih njegovih središč, od tod izvira sv. Jurij in Miklavž, preko je potoval in širil vero sv. Pavel, pa tudi Marija je tod preživela zadnje dni svojega življenja pred vnebovzetjem. Pomislimo samo na čudovite staro - krščanske ostanke v Kapadokiji ali na Hagio Sofijo v Istanbulu.
V tako bogato in s kulturo ter razvojem prežeto okolje vdro pri Trobzonu ob Črnem morju turška plemena, ki so do sedaj bivala med Uralom in Kitajsko. Vodila jih je dinastija Seldžukov, kmalu zavzamejo zahodno Anatolijo, ki so jo imeli v rokah Arabci in so do tedaj že dodobra utrudili Bizantinsko cesarstvo. Kmalu zapuste šamansko kulturo in prevzamejo islam. V Konyi ustanovijo univerzo in žele postati trgovski most med Evropo in Azijo, oz. celo Kitajsko, zato grade Karavanseraje. Iz tega obdobja poznamo tudi derviše.
Kan Osman v 14. stoletju premaga Seldžuke in kmalu za tem prekorači Dardanele. Osmansko cesarstvo po dolgih bojih in osvajanjih na svojem višku meri od Poljske do Etiopije in od Perzijskega zaliva do Karlovca.
Bizanc, oz. Konstantinopel preimenujejo v Istanbul. Največja dosežka sta Modra džamija in sultanski dvor Topkapi. V tem času so Istanbul enostavno imenovali porta, kot luka vseh luk, do koder se steka bogastvo iz vsega sveta.
Šele napredek kapitalistične družbe uspe uničiti zastarel srednjeveški model imperija, po mnogih porazih jih pred propadom reši Atatürk, ki obdrži Turčijo, zmanjšano na Malo Azijo (tri Italije) in da je dežela bolj turška, preseli prestolnico v Ankaro
Poleg kulturnega bogastva pa se Turčija ponaša tudi z naravnimi lepotami, ki jih prinaša prehodno ozemlje med Mediteranom in Anatolskim, Armenskim in Kavkaškim višavjem na eni strani in hladnimi vplivi celinske klime iz Rusije, oz. vlažnimi črnomorskimi področji (plantaže čaja) in vplivom arabskih puščav na drugi strani. Gre za čudovite plaže pod Taurusom, ki s svojim blagodejnim hladom ugodno vpliva na visoke temperature, na razčlenjeno obalo, posejano z makijo ob Egejskem morju, strma, a vlažna pobočja, posejana z rastlinstvom in predvsem čajem ob Črnem morju in obsežno Anatolsko planoto, ki med vrhovi do 4000 m/m tvori planote in kotline, bolj bogate s pašniki kot z gozdovi. Med njimi pa sila zanimive naravne tvorbe po večini naravnega nastanka. Najbolj nenavadna je verjetno Kapadokija in neverjetna igra narave z vodo in apnencem v Pamukkalah. Mnogo je tudi jezer, katera pa so žal po večini slana.
Tod izvira tudi mnoštvo rek, ki tečejo v vsa morja, ki jo oblivajo in v Kaspijsko jezero. Reke tečejo globoko v kanjonih, niso plovne, a dobre za hidroelektrarne in rafting. Znanih je tudi mnogo lepih slapov. Najbolj szani sta verjetno reki, ki sta med drugim tudi zaslužni za razvoj človeštva: Evfrat in Tigris.
