Sem student 3. letnika FDV, ker je polemika o bonih ze utihnila, bom dodal
nekaj svojih misli o bonih (da se spet kdo razburi) in nekaj misli o
stipendijah.

Kot receno so boni za mnoge studente edina moznost za redno in vsaj malce
"zdravo" prehrano. Tudi z menoj je tako. Odkar se zivim sam in se studiram,
imam velike tezave ze s tem, da lahko sploh studiram. Hrana je draga in
kakorkoli gledam, boni mi omogocajo vsaj en topel obrok na dan (pa se to ne
vedno, kajti nekje dobis za en bon toliko, da sele postanes lacen). Bonov je
vsekakor premalo.
Pa se to - v Sobotni prilogi Dela (20.1.) je na zadnji strani "nekdo" pisal,
da so bile studentske demonstracije nekaj najbolj brezveznega - trdim, da on
ze ve, ko se ni bil nikoli lacen - jaz pa sem bil in vem, da bom do konca
studija se mnogokrat lacen.

Glede stipendij pa:
drzava podeljuje stipendije tistim, ki financno niso dobro stojeci. Kaj pa
je z nekaterimi (in mislim, da ne prav redkimi) primeri, kot je moj: starsi
zasluzijo kar veliko, vendar so se odlocili, da sem dovolj star, da se
postavim na lastne noge. Zaenkrat se zivim doma, vendar si vse placujem sam
(hrana, elektrika, studij ...). Tako sem si moral najti kar nekaj honorarnih
zaposlitev. Vse to pa pomeni, da moramo nekateri studentje: studirati,
sluziti in se morda se kje udejstvovati (ker imamo mnogo idej in energije).
Mislim, da za taksne ni poskrbljeno. Idej in zagona sem imel veliko, pa mi
vsega zmanjkuje - od spanca do hrane.

Ce bodo se kaksne demonstracije, ki bodo zadevale studentske socialne
zadeve, menim, da bi jih morala tudi javnost podpirati - pokojnine se
neprestano dvigajo, jaz pa sem (neprestano ravno ne ampak velikokrat pa - )
lacen.

Anze Jereb.
-------------------------------------------------------------------
Anze Jereb

undergraduate student of communications and marketing on
Faculty of Social Sciences on University of Ljubljana, Slovenia.
HTTP://arnes.muzej.si/guest/uljfdv12/
-------------------------------------------------------------------