Z malce drugacnega zornega kota (bolje bi bilo avstrijskega in
ekonomskega) nekaj o vsem tem.
1. boni in drugacno subvencioniranje to najslabsa moznost pravicne
porazdelitve druzbenega proizvoda tistemu ki ga rabi (glej npr.
Samuelsona). Strinjam se, da so studenti vredni podpore. V resnici pa se
preko bonov ne podpira toliko studentov kot toliko bolj lokalov in
restavracij kjer so ti kvazi vnovcljivi. Ker pac niso konzumne
preference vseh studentov enake, sledi da tudi boni niso niti najmanj
pravicni. Ce se naj bi ze podpiralo mlado akademsko elito in bodoce
nosilce slovenskega uspeha potem je bolje, da se podaljsa doba
prejemanja otroskega dodatka ali poveca stevilo stipendij. V nobenem
primeru pa ne preko bonov.
2. V Avstriji bonov ali podobnega ni. Pac pa vsak (avstrijski) student
prejema do 27 leta otroski dodatek v visini 1900 ATS. In s tem denarjem
gre lahko kupit hrano, knjige, na potovanja: pac kar njemu pase in ne
kar se je nekdo spomnnil, da naj bi on zapravil denar za to. Resitev
preko bonov pa je nepravicna tako do npr. Ljubljancanov (ko imajo
nekateri hrano doma zastonj), deklet (ki ze tako ali tako pojejo manj
kot fanti) in nasploh vseh tistih ki te bone v kasnem mesecu ne vzamejo
in tako ta denar zapade oz. nekje izgine.
3. V Avstriji je en rek: "Ein voller Bauch studiert nicht gern!"

Pa da se razumemo: podpiram studente pri tej akciji (pokazi drzavi kar
ji gre!). Ne strinjam pa se z metodami (se posebej glede oblike
subvencioniranja prehrane) in nacinom izrazanja interesov (glede
demonsatrcij). Vseeno pa vsem veliko uspeha pri doseganju zastavljenega
cilja!

Klemen